Nekoč bi bil to debri lige prvakinj, nekoč bi se na igrišču trlo zvezdnic svetovnega rokometa, danes pa bi jih lahko prešteli na prste ene roke, in to tiste zelo nespretnega mizarja. Danes je to dvoboj dveh ekip, ki sta daleč od stare slave, po letih visokega letanja sta nizko padli, zdaj se počasi pobirata in stopata na neko novo pot, ki pa bo glede na včeraj videno nemalokrat oziroma še kar nekaj časa precej trnova.
V bolj kot ne praznih Stožicah se je v najboljšem primeru zbralo štiristo ljudi, ni bilo namreč prav veliko dobrega rokometa, napak po drugi strani ni manjkalo, kar pa ne nazadnje niti ne čudi, na hitro in z vseh vetrov zbrana ljubljanska ekipa je denimo v popolni postavi opravila vsega nekaj treningov ali pa celo to ne.
Skratka, novih obrazov ni manjkalo, med njimi pa velja vsaj omeniti v Atenah rojeno Bolgarko nigerijskih korenin, še ne 18-letno Elizabeth Omoregie, ter ducat let starejšo Makedonko Mirjeto Bajramosko. Marta Bon je minutažo razdelila med vse igralke, v vratih je bila v drugem polčasu razpoložena Miša Marinček, eden redkih preostankov iz tistega prejšnjega Krima, in ob solidni obrambi je bilo to več kot dovolj, da so skromne gostje že krepko pred zadnjim zvokom sirene podpisale predajo. Ljubljančanke so vodile od prve do zadnje minute, prednost je vseskozi rasla, na koncu se je razlika zaustavila pri ducat zadetkih.
Prve točke so torej pod streho, ob spremenjenem sistemu, ko v nadaljevanje vodijo tri mesta, predstavljajo velik kapital. Tigrice so pokazale kremplje, na oceno, kaj in koliko zmore ta novi Krim, pa bo treba še počakati. Tudi na kakšnega bistveno kakovostnejšega tekmeca, kot je trenutno v najboljšem primeru povprečni avstrijski prvak, ki bi imel nemajhne težave tudi v slovenskem prvenstvu.
Ljubljančanke svojo evropsko popotovanje nadaljujejo prihodnjo nedeljo, ko bodo gostovale v Leipzigu.
