1: Bo pritisk za domače motiv ali ovira?
Kdorkoli se je kadarkoli ukvarjal s športom, vam bo povedal tole: kar je na treningu preprosto narediti, je precej težje ponoviti, ko so vate usmerjene številne oči. V slovenske nogometaše bodo nocoj usmerjene pravzaprav vse oči. Številni bodo navijali, so tudi takšni, ki bodo v primeru vsakega morebitnega spodrsljaja sočno kleli in kričali: "Zanič, to je zanič!"Bo pritisk za domače motiv ali ovira?
Pritisk se čuti na vsakem koraku. Spletna omrežja so preplavljena s takšnimi in drugačnimi sočnimi komentarji, ki selektorju in reprezentantom v prvi vrsti sporočajo: skoraj ste že zapravili naše zaupanje, to je vaša zadnja priložnost. Ko je prisoten takšen pritisk, sta seveda dve možnosti. Lahko te požre znotraj, lahko se sesuješ pod njegovo težo. Lahko pa te še dodatno podžge. Nekako v smislu: "No, boste že videli!" Naj za slovenske nogometaše danes na tej izjemno pomembni tekmi obvelja slednje.
2: Se bo mariborski stadion odzval ali ne?
Katančevo prvo generacijo in Kekovo zmagovito zasedbo druži tudi naslednje: obe sta igrali na stadionu, ki je bil njun velikanski zaveznik. Centralni stadion je bil trdnjava, ki je nihče ni osvojil več kot pet let, padla je šele po šestnajstih (!) tekmah brez poraza. Kekova zgodba o uspehu je bila spisana v Ljudskem vrtu, kjer so se dolgo tribune pod evforičnimi navijači tresle kot ob potresu.Se bo mariborski stadion odzval ali ne?
Stična točka obeh pravljic je bila torej naslednja: reprezentanca je imela obakrat dom, v katerem se je zares počutila kot – doma. Danes bolj spominja na potepuha; kamorkoli pride, ni ravno dobrodošla. V Ljubljani se glasneje slišijo napevi tujih navijačev, v Ljudskem vrtu pa se tako ali tako oglasi le na vsake toliko. Zdaj je usoda hotela, da bo "reševanje vojaka Janeza" potekalo prav pod Kalvarijo. V upanju, da se to ne bo sprevrglo v kalvarijo …
3: Spet brez golov ali strelsko prebujenje?
Ste vedeli, da v Angliji obstajata kluba, ki se ne hvalita ravno s podatkom, da jima kar na enajstih tekmah zapored ni uspelo zabiti gola? Slovenija je, jasno, daleč stran od klavrnega "dosežka" Coventryja in Hartlepoola, ne glede na vse pa tudi njenih 397 minut brez doseženega gola ni nekaj, s čimer bi se veljalo hvaliti. Ko s praznimi naboji streljaš krepko več kot šest ur, se že velja vprašati, kaj počneš narobe, da je tako.Spet brez golov ali strelsko prebujenje?
Slovenija se v tem letu ni veselila niti enkrat, kar je tudi skrb vzbujajoče. A kako bi se, ko pa je sterilna v napadu. Nekaj bo torej treba ukreniti. Toda krivda ni le Novakovićeva, ki je bil v tem času udarni napadalec. Precej bolj so krivi ostali, ki preprosto ne znajo ustvariti nič pametnega. Slovenija ni le neučinkovita, na zadnjih štirih tekmah si je za nameček priigrala še bore malo priložnosti. Sreča je le, da se vsak niz enkrat konča.
4: So švicarski igralci lačni ali uspavani?
Porazi se med seboj razlikujejo, ni enako, ali izgubiš na tekmi z najboljšim ali te na kolena spravi vaška ekipa, ki se zbere dvakrat na leto. Tudi Švica je v kvalifikacije za Euro 2016 startala z ničlo, ampak s povsem drugačnimi občutki. Medtem ko je Slovenija izgubila z Estonijo in bila v Talinu še mlačna kot le kaj, se je Švica dobro upirala Angliji in klonila tudi po zaslugi sreče oziroma nesreče.So švicarski igralci lačni ali uspavani?
Bi bilo pa jasno za nas vseeno bolje, če bi zmagala. V tem primeru bi v deželico na sončno stran Alp bržčas pripotovala malce uspavana, zaslepljena zaradi odmevnosti uspeha, do katerega ni prišlo. Zdaj pa tudi za njo velja enako kot za nas: zmago že krvavo potrebuje. Če bi izgubila še s Slovenijo, torej s še drugim na papirju glavnim tekmecem za preboj na EP, bi tamkajšnja javnost že zagnala vik in krik. Vladimirju Petkoviću pa bi se močno zatresel stolček. Ko bi se vsaj mu.
5: Smeh ali solze na Kamplovi zabavi?
Zakaj je Lionel Messi najdražje plačani nogometaš v Barceloni? Tudi zaradi tega, ker vsi ostali dobro vedo, komu podati v trenutku, ko jim voda teče v grlo. Argentinec lahko tehtnico sam prevesi na stran svojega kluba, tako dober je. In zato ga plačujejo v suhem zlatu. Kevin Kampl ni Diego Maradona, kot se je izrazil Katanec, je pa naš Messi. Saj ne, da je enakovreden Argentincu, ima pa za nas njegovo vrednost. Izstopa, je sposoben, zna.Smeh ali solze na Kamplovi zabavi?
Ampak hkrati je res: ker je takšen, se od njega pričakuje več kot od ostalih. Andraž Kirm je hvaležen garač, ki bo zoral zelenico, če bo selektor to zahteval od njega. Toda Kampl je tisti, ki mora dodati ščepec čarovnije. Tako kot ga je dodal na tekmi z Albanijo, ko je mrežo nasprotnika zatresel z mojstrovino, ki je vzela sapo. Danes slovenski virtuoz praznuje 24. rojstni dan. Simbolika je torej popolna. Naj bo to zabava z veliko začetnico.
