Še vedno moram nositi torbe

V tej sezoni se mu dogaja "sto na uro", je vzhajajoča zvezda vijoličastih in slovenskega nogometa, za katero se ozirajo številni bogati snubci iz tujine, toda v zadnjem času je kljub vsemu preživljal težko obdobje. Zaradi težav s poškodbo je bil soigralce prisiljen spremljati s tribun.

Najprej mu je preglavice povzročala poškodba trebušne stene, nato stegenske mišice, a vse to je zdaj na srečo že pozabljeno. "V ponedeljek sem se pridružil treningom z ekipo, znova je vse tako, kot mora biti. Ne čutim nikakršne bolečine, seveda pa je razumljivo, da je nekaj več kot dva tedna počitka pustilo posledice. Potreboval bom nekaj časa, da se vrnem na želeno raven pripravljenosti," je povedal Petar Stojanović, ki priznava, da je za nekoliko daljši prisilni počitek kriv tudi sam. Zaradi mladostniške zagnanosti.

"Očitno sem si preveč goreče želel igrati proti Schalkeju. Odločen sem bil, da bom na voljo trenerju, zato sem z vadbo malce pretiraval in težave so se žal ponovile."

V prihodnje se mu kaj takega gotovo ne bo več pripetilo, dovolj poučna je tudi izkušnja s tribun. "Uf, kako težko je spremljati soigralce. To je nekaj povsem drugega kot biti na igrišču, živčnost je neizmerna. Ni prijetno, nikakor ne, ko bi bolj kot karkoli drugega rad pomagal ekipi, pa ne moreš. Ni mi preostalo drugega, kot da sem soigralce spodbujal, ozračje te prisili tudi v navijanje. Preprosto te ponese."

S tribun Arene Auf Schalke je videl poslastico. "To je bila vsekakor ena od boljših tekem na mednarodnem prizorišču, fantje so bili zares odlični. Bili smo boljši od Schalkeja, Nemcem nismo dovolili kakšnih izrazitejših priložnosti. Na ta način smo odgovorili tudi nekaterim kritikom, ki so dvomili o naših sposobnostih. Dokazali smo, da nismo po naključju v ligi prvakov in da se lahko vsakomur postavimo po robu."

A tekma z Olimpijo je vnovič potrdila, da imajo vijoličasti s preklopom na prvenstvo še vedno težave. "Seveda si na vse načine prizadevamo, da bi bile karseda manjše oziroma da jih ne bi imeli. Saj hočemo igrati čim boljše, na najvišji ravni. To sploh ni vprašljivo, želja je neizmerna, toda noge preprosto ne dajo, utrujenosti zaradi napornega ritma se je težko izogniti. Prepričan sem, da se bomo tudi na to kmalu navadili in da bo v prihodnje lažje. Da tovrstnih problemov ne bomo več imeli," upa zdaj 19-letni Ljubljančan v vijoličastem dresu.

Maribor je po dvanajstih prvenstvenih krogih na drugem mestu na lestvici, ob tekmi manj je zaostanek za vodilnimi Domžalami pet točk. "Domžalčanom vsa čast za vse, kar so do zdaj naredili. V prvi četrtini so bili izjemni, toda nestvarno je bilo pričakovati, da bodo vseskozi lahko igrali v takšnem slogu. Škoda, ker ob dveh njihovih zadnjih porazih nismo osvojili več točk, vendar se s tem kljub vsemu ne smemo pretirano obremenjevati. Prav tako kot ne s tekmeci, osredotočeni moramo ostati na svoje delo. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da nas znova zanima le naslov prvaka. Nič drugega," je odločen Petar Stojanović, ki se mu je v preteklih mesecih življenje precej spremenilo. "Res je, če bi trdil drugače, ne bi govoril resnice. Še pred kratkim sem igral za mladince, zdaj v ligi prvakov, to je zelo velik preskok. Ko se mi je vse to začelo dogajati, sem moral sam pri sebi kar malce razmisliti o tem, kako in kaj naprej, se pripraviti na vse skupaj."

Medijski blišč ga vse bolj obkroža. "Lepo je, če ljudje opazijo tvoje dobre igre. To je prijetno spoznanje, ki pa me v ničemer ni spremenilo. Zelo dobro se zavedam, da je šport eno samo dokazovanje, da si ne smem privoščiti niti kančka lahkomiselnosti, ampak moram delati še več in še bolje."

Če ima v javnosti zvezdniški status, je v slačilnici zgodba drugačna. "Hja, nošenje torb, bidonov, 'markirk' in še česa ostaja v moji domeni. Pravila so popolnoma jasna, treba jih je spoštovati," se je odzval Petar Stojanović, ki je pred kratkim podaljšal pogodbo z Mariborom do leta 2017.