S sedmimi točkami, od tega je petkrat zatresel mrežo, je bil Jan Urbas v tem pogledu v Gojangu prvi mož naše izbrane vrste. Lani se je na SP na Švedskem strelsko prepozno prebudil, da bi dodal kakšen odločilnejši košček v takratni mozaik, letos je vtis popravil. Sezona, ki se je končala, je bila zanj zelo pestra, kot bo tudi izziv, ki ga onkraj Atlantskega oceana čaka čez dobra dva meseca.
Da ima 25-letni fant iz Dolenje vasi pri Cerknici veliko podporo navijačev, smo prvič videli že pred štirimi leti, ko je skupina ljudi v dresih s priimkom Urbas na hrbtih na njegovem krstnem SP v Tivoliju vsako tekmo z navijanjem in transparenti opozorila, h komu sodi. V nedeljo zvečer smo se na brniškem letališču še enkrat prepričali, da je Urbasov največji podpornik še vedno klub oboževalcev; svojega lokalnega junaka so pričakali tako, kot se spodobi. "Zelo lepo je, da so prišli," je bil sprejema vesel Jan, ki je z velikim nasmeškom dodal: "Mislim, da so vsi zaslužni za to, kar nam je uspelo, je pa lepo videti, da so prišli v takem številu."
Ko je potegnil črto pod celotno sezono, jo je ocenil kot dokaj uspešno. Kar zadeva reprezentance, ni imel pripomb, si je pa želel, da bi z Münchnom v ligi DEL prišli še kak krog višje v končnici. Rdeči biki so izpadli v četrtfinalu.
Fino je bilo
Pozanimali smo se, kako mu bo korejska izkušnja ostala v spominu ... "Kot nekaj posebnega. Bilo je malo drugače, šlo je za novo doživetje, kulturo, mislim, da smo se imeli fantje fino, pridobili smo novo izkušnjo. Fino je bilo, ne bi pa bilo najbrž, če ne bi bilo takega končnega uspeha," se zaveda visokorasli napadalec, ki je imel v Aziji s svojimi 192 centimetri tudi nekaj težav. "Garderobe so narejene drugače, za malo nižje ljudi kot pa tu, v Evropi," se je spomnil v smehu.
Otežil, ne olajšal
Na SP v Stožicah je Jan bil prisoten, a ni tekmoval, na začetku sezone 2011/12 je prestal operacijo rame in okreval osem mesecev. Raven hokeja divizije 1A mu sicer ni bila neznana, toda dejal je, da je bilo drugače kot na Švedskem. "Da, še posebej pa, če to primerjamo s turnirjem v Sočiju, kjer so bili na kupu res vsi najboljši ta čas. Hitrost in moč sta bili tam na višji ravni, a tudi tu, v Gojangu, so bile vse tekme težke in naporne, led je bil slab in mogoče je nekaterim malo olajšal delo - nam ga je bolj kot komu drugemu otežil. A na koncu smo z borbenostjo, s trudom dosegli, kar smo hoteli, vse je bilo poplačano," je kvaliteto hokeja primerjal otrok Olimpije, ki je s 17 leti odšel na Švedsko, kjer je nato igral sedem let.
Zadovoljstvo in samozavest
Janove dobre igre niso ostale neopažene tudi pri sedmi sili, ki ga je uvrstila v all-stars peterko prvenstva. To je še ena stvar, ki mu veliko pomeni. "Vsekakor je to posebno priznanje, vsak dan se ne znajdeš v ekipi all-stars. Da ti zadovoljstvo in nekaj dodatne samozavesti," je priznal Jan, ki še ne ve natančno, kakšna prihodnost ga čaka. Pogodba z Münchnom se mu je iztekla, a preden so risi poleteli proti Aziji, smo s slovensko številko 26 že govorili o klicu iz pisarne Washington Capitalsov in o tem, da ga julija čaka dokazovanje na njihovem kampu. S predstavami v Južni Koreji je dokazal, da je bil ta klic še kako upravičen. Tudi tokrat smo se dotaknili te teme. "Nimam posebnih pričakovanj. Tja bom šel sproščen. Pripravil se bom kar najbolje, kot se bom lahko, pomembno je, da tja ne bom šel obremenjen. Upam, da se bom s sproščenostjo na kampu karseda dobro odrezal, potem pa bomo videli, kaj se bo zgodilo," je podobno kot pred dvema tednoma govoril Jan, ki bo v ameriško prestolnico odšel s še večjo spodbudo - ta je plod dobrih iger v Južni Koreji. "Vsekakor ti da to neko dodatno samozavest. Upam, da bo tudi meni to pomagalo na kampu v Washingtonu in mi dalo še nekaj dodatne moči, da se bom res čim bolje odrezal," je zaključil Urbas.
