Za vse večne čase bo ob njegovem imenu na hokejskih statističnih straneh pisalo: strelec odločilnega zadetka v podaljšku na odločilni peti tekmi, ki je odločala o prvaku lige EBEL za sezono 2013/14. Žiga Pance se je v nedeljo vpisal ne samo v slovensko, temveč kar v hokejsko zgodovino nasploh.
Ponos, ki je prevzel slovenske hokejske spremljevalce na zadnji dan preteklega tedna, je težko izmerljiv. Bolzanu, letošnjemu novincu v razširjenem avstrijskem prvenstvu, je uspelo nekaj, kar od sezone 2006/07, ko so ustanovili ligo EBEL, ni uspelo niti eni tuji ekipi. Lisjaki iz Južne Tirolske so prelisičili tudi klub, ki je zaradi največjega finančnega vložka prav vsako sezono največji favorit za dvig lovorike, kar so rdeči biki po navadi v večji meri tudi upravičili. Dokler jim niso načrtov pokvarili Italijani s Slovencem na čelu.
Z Žigom smo se pogovarjali včeraj zgodaj zvečer, ko se je po večurni vožnji v družbi dekleta Tanje vrnil domov, kjer so ga sprejeli tisti čas najbolj ponosni starši, brat, sestra … Zaradi glasnega proslavljanja noč prej 25-letni Ljubljančan ni bil ravno "na dobrem glasu", a vseeno je iz tega vela gromozanska navdušenost. "Tako smo kričali …" je slabše stanje glasilk uvodoma v smehu pojasnil naš sogovornik.
V najlepših sanjah si nisem mogel predstavljati, da je možno, da se bo tako izšlo, kot se je do zdaj. Lahko bi rekel, da gre za neke vrste čudež.
Pritrdil je, da je bilo zadnjih 24 ur brez dvoma najbolj pestrih v njegovem življenju. "Mislim, da bo šele prišlo za mano, najbrž šele po koncu svetovnega prvenstva, ko bo malo več časa, da razmislim o vsem. Zadnji dan je bil resnično neverjeten, neponovljiv, nepredstavljiv. Tega nikoli ne bom pozabil," se je še naprej smejalo Žigu: "Sijajno je zmagati sredi Salzburga z neavstrijsko ekipo. To je zame daleč največji uspeh v karieri."
Čestitke, pravi, so kar deževale: "Dobil sem mnogo čestitk z vseh mogočih strani. Bilo jih je približno toliko, kot če bi imel rojstni dan. Vesel sem bil vseh."
Čeprav je pred njim še izziv z risi, pa je ta sezona zanj pravzaprav sanjska. Nastop na olimpijskih igrah in naslov prvaka v ligi EBEL sta bila zanj še oktobra nepredstavljivi dejstvi. "Če pogledam, kako se je sezona zame začela - da oktobra nisem imel kluba, da nisem vedel, kje oziroma če sploh bom igral … Mislim, da je za zdaj ta sezona daleč pred vsemi drugimi. V najlepših sanjah si nisem mogel predstavljati, da je možno, da se bo tako izšlo, kot se je do zdaj. Lahko bi rekel, da gre za neke vrste čudež. Okusil sem olimpijske igre, marsikdo jih v življenju nikoli ne bo, zdaj sem osvojil naslov prvaka v ligi EBEL. Zdaj hočem z reprezentanco vsemu dodati še piko na i, da bi s prebojem nazaj v elitno divizijo zaključil to raznoliko sezono," je nadaljeval Pance, ki ve, da bo do sedaj doseženo precej težko ponoviti.
Z Žigom smo se nato obrnili k njegovemu zadnjemu dejanju v dresu Bolzana. K zadetku v 72. minuti in evforiji, ki je sledila ob spoznanju, da je z lisjaki dosegel nekaj tako sijajnega. "Niti ne vem točno, kako se je začela akcija za ta napad. Nisem si še uspel ogledati posnetka," se je zasmejal.
Zadnji dan je bil resnično neverjeten, neponovljiv, nepredstavljiv.
"Prvič sem začutil kaj takega, občutki so nepozabni. V tistem trenutku se nisem zavedel, kaj smo dosegli. Najpomembnejše je, da smo zaključili sezono z zmago, sploh pa če s to osvojiš naslov prvaka. Ponosni smo drug na drugega, verjeli smo, da se nam vse lahko poklopi, in na koncu se nam je," je bil presrečen hripavi Žiga, ki je potem, ko je Bolzano zapravil dve zaključni žogici, priznal, da se je pred odhodom na peto tekmo čutila večja živčnost: "Ker že toliko časa igram v ligi EBEL, sem Salzburg najbolje poznal. Vedeli smo, da imajo oni vse niti v svojih rokah, da imajo psihološko prednost po dveh zmagah, igrali so doma. A kot vso sezono se niti v eni sekundi nismo predali, vrnili smo se po zaostanku; nismo popustili, to je bil ključ tako v nedeljo kot vso sezono."
Da je v končnici Bolzano zajela prava hokejska mrzlica, ni skrivnost. Tudi Žiga, ki si je včeraj zvečer z obraza odstranil najbolj košato brado v življenju, je bil navdušen nad to evforijo. Priznal je, da mu je malo žal, da ni mogel še kakšen dan ostati v Bolzanu in skupaj s soigralci strniti vtisov, podoživeti dogajanja, dojeti razsežnosti vsega, vendar točno ve: "Zame se sezona še ni končala."
A vseeno, mimo vzdušja, ki ga je doživel v zadnjih tednih, nismo mogli. "Takega sam še nisem doživel. Skoraj osem tisoč ljudi je navijalo vso tekmo, tudi ko smo izgubljali. Ko smo v ponedeljek prišli ob 6. uri zjutraj v Bolzano, nas je pred dvorano pričakala ogromna množica ljudi, ki je z nami proslavila naslov. Fantje, ki so ostali v Bolzanu, bodo imeli ta teden še veliko dela, kar zadeva tega. Evforija bo trajala še kar nekaj časa," je prepričan mladenič, katerega ime bo kmalu za vse večne čase vgravirano v veliki pokal zmagovalca lige EBEL.
