Pogodba ga dve leti še veže na okolje, kjer igra in živi že štiri leta. V tej ima sicer zapisano, da ob bolj mamljivi ponudbi lahko iz Salzburga odide kadarkoli, a kot pravi, trenutno na mizi nima nobene konkretne ponudbe od kod drugod.
V prihodnjih dveh tednih bo, kot mnogi risi, hokej dal na stran, oprema bo ostala v kotu, počitek bo prijal, a kmalu se bo moral zglasiti v Mozartovem mestu, kjer ga že čakajo priprave na novo sezono. Tokrat smo se še malo ustavili pri ravno končani.
"Če pogledamo številke, je bila sezona dobra. Napredek je viden v vseh parametrih, a kot vedno je tako, da bi bilo lahko še boljše," je dejal Luka, ki je pred SP s Salzburžani v finalu lige EBEL klonil proti Bolzanu. Bolje se je seveda počutil, ko se je v nedeljo vrnil v Slovenijo: "Vsi smo zadovoljni. Izpolnili smo cilj, naslednje leto nas čaka pot na Češko."
"Zame je bilo najpomembnejše, da sem ujel moment, potem pa je bilo vse skupaj lažje."To ga veliko bolj veseli, kot pa ga je veselila pot v deželo jutranje spokojnosti. Izkušnja v Južni Koreji je bila zanimiva, tudi nepozabna, a še enkrat si je Gračnar ne bi želel.
"Nikakor se nisem mogel privaditi na to okolje. Niti časovno niti kakorkoli drugače. Velike težave sem imel s spanjem, doživel sem velik kulturni šok. Teden, ki smo ga preživeli v tej državi, je bil zame več kot dovolj," je zatrdil mladi vratar, ki je pokomentiral še organizacijsko plat turnirja: "Kar zadeva hokej, je bilo vse narejeno bolj na 'horuk'. Mesto je bilo sicer lepo, hotel dober, vse to je bilo super, a ta način življenja mi ne ugaja. Ni po mojem okusu. Češka nam bo bolj blizu."
Smolo hitro »pokurili«
Z Luko smo se dotaknili tudi tekmovalnega dela. Risov prvi poraz ni spravil na kolena, še zdaleč ne, je dejal naš sogovornik. "Vemo, po kakšen sistemu se igra turnir na tej ravni, vedeli smo, da je en spodrsljaj dovoljen. Hkrati seveda moraš imeti še to srečo, da se tudi ostale tekme razpletejo v tvoj prid, da mogoče še kdo drug igra zate. Vedeli smo, da smo dobra ekipa, smolo smo 'pokurili' proti Japoncem, v nadaljevanju pa je šla krivulja samo še navzgor," je svoje videnje poteka turnirja opisal Gračko.Zaradi igranja v finalu razširjenega avstrijskega prvenstva, kjer je bil sicer od sredine marca (od tretje tekme četrtfinala) opazovalec dogajanja na ledeni ploskvi, se je soigralcem v reprezentanci pridružil šele po tem, ko so risi odigrali edini prijateljski tekmi."Hotel sem pokazati, da lahko, da znam, da zmorem, in bil ravno zaradi tega toliko bolj motiviran."
Čeprav je dober mesec le treniral, mu igranje v Gojangu ni predstavljalo težav. "Zame je bilo najbolj pomembno, da sem ujel moment, potem pa je bilo vse skupaj lažje. Prav bi sicer prišlo, da bi v klubu več branil, ampak na drugi strani sem bil bolj lačen hokeja in dokazovanja. Hotel sem pokazati, da lahko, da znam, da zmorem, in bil ravno zaradi tega toliko bolj motiviran," je razložil naš sogovornik, ki se je v vlogi številke ena slovenskega gola sijajno znašel.
"Mogoče je to še lažje, ker veš, da se nate računa, da boš moral to delo opraviti. Mislim, da se tudi v podzavesti, v glavi drugače pripraviš na vse skupaj," je pojasnil najmlajši v slovenski izbrani vrsti, ki je kar dvakrat z ledu odšel brez prejetega zadetka.
Ob koncu turnirja ga je naš strokovni štab izbral za najboljšega v slovenski vrsti, predstavniki medijev pa so mu prisodili tudi naziv MVP. "To je gotovo ogromno priznanje zame, ne dobiš ga vsak dan. Sem ponosen," je priznal Luka, ki nam je na koncu pogovora odgovoril še na eno vprašanje. Bo Robert Kristan kmalu postal številka dve slovenskih vrat? Odgovoril je s smehom, po nekaj sekundah premisleka pa je dejal: "Bomo videli."
