Nekdo tam zgoraj ga ima rad

Pred dvanajsttisočglavo množico v Areni je namreč četa Philippa Gardenta še enkrat več padla na izpitu in se v Pariz vrnila praznih rok. Čeprav napredovanje v osmino finala ni ogroženo, je bil to še ena neprepričljiva predstava po imenih sicer ene najmočnejših zasedb stare celine. A imena ne igrajo, kar je bilo lepo vidno tudi v torek zvečer, ko so srčni fantje Veselina Vujovića po Kielu na kolena spravili še enega pretendenta za evropski prestol. Brez (straho)spoštovanja, brez "rešpekta", kar je morda še najbolj nazorno pokazal Zlatko Horvat. Da dvakrat šolsko »lobaš« velikega Thierryja Omeyerja moraš imeti - jajca.

Arena (p)ostaja ena najbolj negostoljubnih dvoran v Evropi, Zagreb je vse štiri zmage namreč zabeležil na domačem terenu, nihče pa mu tu ni zabil več kot 25 golov. Z zmago pa so se po dveh sušnih sezonah znova zavihteli v TOP16. Zasluženo, Vujovič je opravil velik posel.

Njegov kolega na drugi strani Gardent pa se lahko le, kot vse kaže brezmejni, potrpežljivosti Katarcev in onemu tam zgoraj zahvali, da ima še vedno službo. Po že šestem porazu v letošnji sezoni bi pošlo potrpljenje že marsikateremu delodajalcu, ki v klub meče neprimerno manj denarja, kot pa skoraj petnajst milijonov evrov, kolikor vlagajo katarski šejki.