Kaj vse so si včeraj zjutraj v brado brundali velenjski rokometaši, preden so se podali na dolgo pot na vzhod, ne vemo, že malce zaprašene uspešnice Matjaža Zupana in druščine najbrž ni bilo na repertoarju, časa za poslušanje glasbe pa jim v petek nedvomno ni manjkalo.
Avantura je bržkone res še najprimernejša beseda. Iz Velenja na Brnik, iz Brnika v Moskvo in tam osemurno čakanje na let na končni cilj, Perm, (skoraj) milijonsko mesto ob vznožju Urala.
Tri tisoč kilometrov in še nekaj drobiža, čez štiri časovne pasove, odisejada v pravem pomenu besede. Na cilju jih bodo za dobrodošlico pričakale sibirske razmere, živo srebro naj bi namreč padlo tudi do 19 stopinj pod ničlo. "Ne spomnim se, da bi kdaj stal na takšnem mrazu. Morda kdaj na Rogli ... Predvidevam, da bo to za nas precejšnji šok, saj je bila naša jesen precej topla," je še pred odhodom za klubsko spletno stran dejala legenda kluba Borut Plaskan, ki je zdaj pomočnik trenerja Ivana Vajdla.
Plata za razliko od večine velenjskih rokometašev ve, kaj s seboj prinaša gostovanje na vzhodu, med drugim tudi časovno razliko, v primeru Perma ta znaša štiri ure. "Predvidevam, da večina naših igralcev še ni bila v takšni situaciji. Ko smo pred leti gostovali v Čeljabinsku, smo imeli precejšnje težave, spomnim pa se, da so nam takrat tudi zaradi vremenskih razmer tekmo prestavili za en dan," se je po poti spominov sprehodilo nekoč odlično levo krilo.
Poleg mraza in težav s časovno razliko jih pod Uralom čaka tekmec, ki je bil še pred kratkim predvsem in samo neznanka. Kakšen dogovor ima ruski rokomet z medvedi, sicer ne vemo, a tudi v Permu so svoj klub po vzoru tekmecev iz Čehova poimenovali po tem kosmatincu.
Permski kosmatinci so solidna (in prav nič več kot to) zasedba, v kateri slovenskim ljubiteljem rokometa bržkone še najbolj znano zveni ime Igorja Levšina, danes že štiridesetletnega vratarja, ki je pred več kot desetletjem nosil tudi dres Celja.
Za pomoč oziroma podatke pa so se v Velenju obrnili na nekega drugega ruskega vratarja, ki ga je pot pred desetletjem in več prav tako zanesla na sončno stran Alp, Vasilija Dubonosova. "Dobili smo posnetke tekem drugega kroga, ko so igrali proti ekipi Plzna, prav tako pa nam je pomagal Vasko, ki nam je priskrbel dodatne informacije. Po do zdaj videnem lahko rečem, da igrajo hitro, uporabljajo pa dve obrambni postavitvi, 6-0 in globoko 5-1," je igro tekmeca v nekaj stavkih povzel Plaskan in ob tem dodal, da sredin poraz v derbiju ni pustil večjih posledic v slačilnici.
Še več, dobili so neke vrste dokaz, da po turobni jeseni, ko jim je zaradi dunajskih igric manjkalo težkih tekem, niso zakrneli. Čeprav se čudno sliši, a tudi sredin poraz je eden izmed razlogov za optimizem pred začetkom evropske avanture, ki je tokrat res prava – avantura.
Tekma v Permu se bo začela ob 13. uri po našem času.
To bo moja najdaljša tura, to bo prava avantura, so tam nekje konec devetdesetih v pesmi, naslovljeni 1000 kilometrov, prepevali fantje iz zasedbe California.
Kaj vse so si včeraj zjutraj v brado brundali velenjski rokometaši, preden so se podali na dolgo pot na vzhod, ne vemo, že malce zaprašene uspešnice Matjaža Zupana in druščine najbrž ni bilo na repertoarju, časa za poslušanje glasbe pa jim v petek nedvomno ni manjkalo.
Avantura je bržkone res še najprimernejša beseda. Iz Velenja na Brnik, iz Brnika v Moskvo in tam osemurno čakanje na let na končni cilj, Perm, (skoraj) milijonsko mesto ob vznožju Urala. Tri tisoč kilometrov in še nekaj drobiža, čez štiri časovne pasove, odisejada v pravem pomenu besede. Na cilju jih bodo za dobrodošlico pričakale sibirske razmere, živo srebro naj bi namreč padlo tudi do 19 stopinj pod ničlo. "Ne spomnim se, da bi kdaj stal na takšnem mrazu. Morda kdaj na Rogli ... Predvidevam, da bo to za nas precejšnji šok, saj je bila naša jesen precej topla," je še pred odhodom za klubsko spletno stran dejala legenda kluba Borut Plaskan, ki je zdaj pomočnik trenerja Ivana Vajdla. Plata za razliko od večine velenjskih rokometašev ve, kaj s seboj prinaša gostovanje na vzhodu, med drugim tudi časovno razliko, v primeru Perma ta znaša štiri ure. "Predvidevam, da večina naših igralcev še ni bila v takšni situaciji. Ko smo pred leti gostovali v Čeljabinsku, smo imeli precejšnje težave, spomnim pa se, da so nam takrat tudi zaradi vremenskih razmer tekmo prestavili za en dan," se je po poti spominov sprehodilo nekoč odlično levo krilo.
Poleg mraza in težav s časovno razliko jih pod Uralom čaka tekmec, ki je bil še pred kratkim predvsem in samo neznanka. Kakšen dogovor ima ruski rokomet z medvedi, sicer ne vemo, a tudi v Permu so svoj klub po vzoru tekmecev iz Čehova poimenovali po tem kosmatincu. Permski kosmatinci so solidna (in prav nič več kot to) zasedba, v kateri slovenskim ljubiteljem rokometa bržkone še najbolj znano zveni ime Igorja Levšina, danes že štiridesetletnega vratarja, ki je pred več kot desetletjem nosil tudi dres Celja. Za pomoč oziroma podatke pa so se v Velenju obrnili na nekega drugega ruskega vratarja, ki ga je pot pred desetletjem in več prav tako zanesla na sončno stran Alp, Vasilija Dubonosova. "Dobili smo posnetke tekem drugega kroga, ko so igrali proti ekipi Plzna, prav tako pa nam je pomagal Vasko, ki nam je priskrbel dodatne informacije. Po do zdaj videnem lahko rečem, da igrajo hitro, uporabljajo pa dve obrambni postavitvi, 6-0 in globoko 5-1," je igro tekmeca v nekaj stavkih povzel Plaskan in ob tem dodal, da sredin poraz v derbiju ni pustil večjih posledic v slačilnici. Še več, dobili so neke vrste dokaz, da po turobni jeseni, ko jim je zaradi dunajskih igric manjkalo težkih tekem, niso zakrneli. Čeprav se čudno sliši, a tudi sredin poraz je eden izmed razlogov za optimizem pred začetkom evropske avanture, ki je tokrat res prava – avantura.
Tekma v Permu se bo v nedeljo začela ob 13. uri po našem času.
