Čeprav je Andraž Šporar v tem trenutku zagotovo najbolj viden obraz Olimpije in čeprav ima slednja še nekaj zanimivih igralcev, ga v letu 2014 verjetno ni bilo junaka, ki bi na igro ljubljanskega kluba vplival v tolikšni meri kot Miha Zajc. Z njim v ekipi je imela igra rep in glavo, brez njega so nastopile resne težave.
MIHA ZAJC
20 let
Olimpija
Bržčas ni naključje, da je Olimpija tri od štirih ligaških porazov v sezoni 2014/15 doživela, ko Zajca ni bilo v kadru. Ko je bil, je bilo za zmaje vse občutno lažje. Skupaj še z enim prišlekom v zeleno-belo garderobo Darijanom Matićem je trenerju Darku Karapetroviću ponudil nekaj, kar je pred tem še kako pogrešal.
• NOGOMETAŠ LETA 2014
S svojim pregledom nad igro, natančnimi podajami, prodornostjo in hkrati nepredvidljivostjo, zaradi česar ga tekmeci toliko težje pokrivajo, je bil »božji žegen« za ljubljanski klub, ki je po klavrni prvi polovici leta v drugi igral občutno bolje. No, ampak nato se je Zajc poškodoval in nastopile so težave, ki so vodile v precejšnje poslabšanje stanja na lestvici v zadnjih tednih tekmovalnega leta.
Zajčev najbolj zvezdniški trenutek leta je zagotovo nastopil oktobra, ko sta Maribor in Olimpija v Ljudskem vrtu odigrala sanjski derbi (3:3). Zajc je bil eden najboljših posameznikov na zelenici štajerskega nogometnega hrama, sodeloval je pri dveh od treh zadetkov Olimpije, prispeval je tudi podajo za tisti čudežni volej soigralca Šporarja. Čeprav gre tudi Celju v tej sezoni odlično od rok, Zajcu ni treba obžalovati, da se je letos vrnil v Olimpijo, ki je zanj mestnemu tekmecu Bravu (ta ga je prej le posojal okoli) menda plačala zajetno odškodnino med 300 in 400 tisoč evri.
Dvajsetletni Primorec je ne glede na vse šele dobro začel kariero, pokazati bo moral še marsikaj. Predvsem pa bo zanj dobro, če bo imel manj težav s poškodbami. Potem bo še lažje napredoval in v popolnosti izkoristil potencial, ki je res izjemen.
