Znova od začetka. Bogsigavedi katerič

Lani se je vse od pompozne predstavitve na ljubljanskem magistratu pošteno prašilo za Slovanovim konjem, a žal zaradi napačnih razlogov, zdelano in od številnih pozabljeno kljuse se je na koncu komajda privleklo do ciljne črte.

Po lanski turbulentni sezoni, ko je vse skupaj hitro krenilo v nasprotni smeri, kot so si zamislili (pre)ambiciozni in zdaj bržkone že bivši direktor Stane Ostrelič ter somišljeniki, se zdaj na Kodeljevem vračajo h koreninam. K neke vrste amaterizmu, asketizmu, ko bo ekipa sestavljena iz domačih fantov ter študentov, ki bodo študirali v prestolnici. Fantje, ki jim bo izziv predstavljalo že igranje v prvi ligi in ki z izjemo obroka ali dveh za to ne bodo prejemali nikakršnega nadomestila. Pas bo zategnjen do zadnje luknje, dvajset in še nekaj tisočakov bo za nameček šlo na račun starih grehov, vseeno pa novemu trenerju Boštjanu Ficku, po Gregorju Cvijiču, Borutu Mačku, Matjažu Tomincu in Mladenu Staniću že petemu v zadnjem letu dni, volje za delo ne manjka.

Ficko, nekoč tudi sam odličen rokometaš, sicer ni novinec na Kodeljevem, daleč od tega, v zadnjih dveh sezonah je vodil mladinsko ekipo in jo v sezoni 2012/13 popeljal do naslova najboljših v državi, tako številne fante, ki bodo v bodoče jedro članske ekipe, dobro pozna. Njegovo ime v povezavi s trenersko klopjo članskega moštva se je sicer omenjalo že po slovesu Mačka, a takrat ni ugriznil v precej bolj kislo kot pa sladko jabolko, tudi zaradi službenih obveznosti še ni bil primeren trenutek, zdaj, kot vse kaže, je.

Kot že rečeno, bo imel na voljo še mlajšo, še manj izkušeno in vsaj na papirju tudi manj kakovostno zasedbo, a to v ligi štirinajsterice tako ali tako ne bo osamljen primer, to ne bo nikakršna izjema, prej pravilo. Otroški vrtec, kot temu pravi, medtem ko so tisti, ki jim rokomet predstavlja vsakdanji kruh, zapustili Kodeljevo. Tako ni več rutinerja na desnem krilu Janeza Skuška, ki je odšel v Ribnico, robustni krožni napadalec Domen Pogačnik si išče klub v tujini, Gregor Župič je po drugi strani končal kariero, tudi Jureta Dobelška pa v rdečem dresu bržkone ne bomo več videli. Ostaja kopica mladih, na posodo bo prišel še kakšen mladenič, ki trenutno predstavlja višek v najboljših slovenskih klubih, in to bo bolj kot ne to.

Slovan torej še živi, nekateri bi sicer rekli, da životari, nedvomno pa je ta pastorek prestolnice znova na začetku ali pa še tam ne. Bogsigavedi katerič, a tokrat vsaj brez velikih besed.