Prva slovenska nogometna liga v novi sezoni doživlja pravi razcvet. Kaj je vzrok za to?
Zelo veliko se posvečamo produktu prve lige. Ko smo to prevzeli, smo videli, da je to relativno podcenjen produkt, da se ni dovolj vlagalo vanj in da je vse skupaj teklo po neki inerciji. Zgledujemo se po tujini, kjer skušajo nogomet narediti priljubljen, kjer skušajo iz nogometne tekme narediti dogodek, kjer so igralci neke vrste zvezdniki, se piše o njih. So nekaj podobnega kot glasbene zvezde. Poskusili smo narediti nekaj v tej smeri. Očitno nam je nekaj uspelo, upamo pa, da bo še boljše. Najbolj pomembno je, da dvignemo obisk. V tem je še največ rezerve, čeprav je obisk v tem trenutku 40 odstotkov višji kot lani. Hkrati pa smo z novim medijskim partnerjem prišli do novega medijskega pristopa, ki je bolj zanimiv za gledalce, saj imajo omizje, drugače spremljajo tekme. Vse skupaj so naredili bolj zanimivo, bolj privlačno.
Bolj ameriški, zahodni sistem.
Drži. In to je očitno ljudem všeč. Poznam ogromno ljudi, ki niso nikoli hodili na tekme slovenske lige, pa zdaj hodijo. Veliko ljudi spremlja prenose po televiziji. V produkciji imajo tudi zanimive goste, ki niso strogo strokovno usmerjeni. Naslednji korak je oddaja o nogometu, prvi ligi, ki bi morala biti recimo ob nedeljah po koncu ligaškega kroga. Če naredimo še to, bo to velik korak naprej.
Pred 15 leti so nekaj podobnega naredili Avstrijci in izjemno dvignili raven nogometa.
Drži. Toda oddaja je ključna, za kar so seveda mojstri Italijani. Tam naredijo iz tega pravi šov – malo glasbe, nekaj lepih deklet in seveda nogomet. Trudimo se in premik je.
Liga je seveda osnova za vse.
Zagotovo. Reprezentanca je zelo pomembna, vendar so reprezentančne tekme le nekajkrat na leto, liga pa je vsak konec tedna. Bil sem na tekmi Krško – Krka in vzdušje na tekmi me je izjemno navdušilo. Ljudje so prišli že precej pred tekmo, navijanje je bilo odlično, igralci so se družili z navijači … Res je bilo lepo videti. Moramo pa ta trend še dvigniti, saj še zdaleč nismo zadovoljni.
Sivi lisi sta še Prekmurje in Gorenjska.
Da. O tem smo se že večkrat pogovarjali, da bi bilo odlično, če bi se v Murski Soboti in Kranju naredila prvoligaška ekipa. Potem pa bi bila Slovenija res pokrita. Mislim, da se v kar nekaj klubih dobro dela.
Ste presenečeni nad trenutnim vrstnim redom na lestvici?
Zagotovo je Gorica zame veliko presenečenje, ker je bil velik vprašaj, ali bodo sploh uspeli sestaviti proračun za to sezono. Glede na rezultate prejšnjih sezon je presenečenje, da Maribor ni na vrhu. Toda to je seveda šele začetek lige. Nam seveda ustreza, da je čim bolj zanimivo. Če bi imela ena ekipa že zdaj deset točk prednosti, bi zanimanje zagotovo padlo. Očitno bo prvenstvo zanimivo do konca. Tudi vprašanje glede izpada iz lige je povsem odprto. Kdo sploh lahko izpade? Res ne vem, kdo. V prejšnjih letih so nekatere ekipe toliko slabše začele in si nekako vedel, kdo je kandidat za izpad. Na zadnjem mestu je Celje, ki nima slabih igralcev in ne igra slabo. Mislim, da bo tudi boj za obstanek zelo zanimiv. Seveda tudi za prvaka. Zdaj lahko vsakdo premaga vsakogar.
Z A-reprezentanti sem se dogovoril drugače, kot je bilo prej. Zdaj ni več premij, kar je za nas super. Seveda bodo večji delež dobili v primeru uvrstitve na evropsko prvenstvo, ampak to je za nas precej lažje. Če imaš, potem lahko daš.
Klubi se počasi stabilizirajo in ni več agonije, kot je bila pred dvema ali tremi leti.
Stanje se res popravlja. Tudi pri licenciranju smo bili presenečeni, da so licence dobili vsi in takoj. Klubi so realni oziroma ne gredo prek svojih zmožnosti. Vidijo, da je dobro tudi ustvarjati igralce. Nekateri klubi lahko kar nekaj zaslužijo s tem – Rudar, Celje, Maribor … Plače igralcev so realne, čeprav je jasno, da v manjših klubih v prvi ligi niso takšne, da bi igralci lahko živeli od njih. Toda cilj igralca je, da napreduje in se morda potem proda v tujino. Igralci raje vidijo, da dobijo manj in da res dobijo, kot da imajo visoke pogodbe pa nobenega denarja, kar je bila praksa včasih.
MANDARIĆ, POPOVIĆ
Je ligo kaj popestril prihod Milana Mandarića v Olimpijo. Uspehi so, Ljubljančani so se začeli vračati na stadion …
Ali je to povezano s prihodom gospoda Mandarića ali ne, se v zvezi s tem ne želim opredeliti. Dejstvo je, da Olimpija igra bistveno boljše in da je to nam zelo všeč, ker se je velik del občinstva vrnil na stadione. Če ima Olimpija na tekmi proti zadnjemu moštvu lige 4000 gledalcev, je to samo super za nogomet. V tem smislu se je spremenilo. Zdaj je spet pravo rivalstvo med Mariborom in Olimpijo, pa v Kopru tudi mislim, da delajo dobro, Gorica je na vrhu, Domžale so blizu, obe dolenjski ekipi sta stabilni … Vsekakor zanimivo.
Kako gledate na Mandarićev prihod v slovenski nogomet, saj prihaja iz povsem drugega, angleškega nogometnega okolja? Je to dobro za naš nogomet?
Še preden je vstopil v Olimpijo, je Mandarić prišel do mene. Tukaj je bil dvakrat ali trikrat. O njem imam zelo dobro mnenje, saj imam vtis, da je gospod, ki ve, kako se stvarem streže. Najprej je želel vedeti, ali je tukaj sploh dobrodošel, ali bi bila kakšna težava, če bi prišel v slovenski nogomet. Za tak pristop se je odločil, ker je dejal, da je v Angliji pač taka navada, da se najprej predstaviš in vprašaš, ali si zaželen. Zdi se mi, da bi morali v slovenske klube privabiti čim več takih ljudi. Mandarićeve ideje glede mladih, akademije in ostalega se mi zdijo odlične. Njegov prihod se mi zdi zelo pozitiven premik naprej. Hkrati pa se ne vmešava v delo strokovnega štaba – kdo bo igral, koga bodo kupili in tako naprej. Res sem optimist glede tega. Mi smo veseli vsakega takega kredibilnega partnerja.
Kaj pa prihod koprskega župana Borisa Popovića v klub?
Tudi to je odlično. Župana Popovića dobro poznam in vem, da če se loti kakšne stvari, gre do konca. Všeč mi je, ker se je lotil nogometa, kar pomeni, da se ga bo, ker je po naravi tip zmagovalca, lotil z maksimalno vnemo. Povedal sem njemu, povedal sem Mandariću in povedal bi tudi Mariborčanom, da je to za nas idealno stanje. Dokler vse skupaj ostaja na športnem področju, boljše reklame za nogomet ne moremo imeti. Odličen derbi, ko se že prej začne medijska vojna, pod narekovaji seveda, saj mora biti v okviru športnega komuniciranja. Nam je to super. Vesel sem tega. Klubu je izjemno težko, če mu ne pomaga lokalna skupnost. V Kopru so sicer pomagali že prej, toda poznavajoč Borisa Popovića, če je prišel v klub, bo naredil vse, da bo uspešen, ker on drugega ne sprejema.
Dobili smo sicer občutek, da je šel Popović v nogomet, ker je Mandarić prišel v Olimpijo?
Za nas razlogi niso pomembni, vsak prihod močne osebnosti v nogomet je odličen. Čim več naj se ljudje bojujejo prek nogometa, na športnem področju. Tudi Maribor, ki je na slovenskem prizorišču vladal nekaj let, je dobil nov motiv. Tudi oni ne bodo zaspali. Prepričan sem, da razmišljajo o tem, da se morajo odzvati. Vse skupaj pa je za nas odlično. Seveda je odlično tudi za vse klube. Kako pa boš napolnil stadion, če ni pravega rivalstva? To je po vzoru tujine, kar nam je manjkalo. Pred dvema letoma razen redkih zanesenjakov nihče ni vedel, da se igra tekma Olimpija – Koper.
ZAKONODAJA ZA ŠPORT
S slovensko ligo je povezana tudi zakonodaja – zakon o omejevanju porabe alkohola in zakon o igrah na srečo. Kaj se dogaja na tem področju?
Najprej glede zakona o igrah na srečo: ko smo vstopili v lastništvo Športne loterije, smo malce bolje spoznali delovanje na našem trgu in omilili svoje stališče, vsaj do parcialnega odprtja trga. To verjetno res ne bi bilo idealno, saj gre veliko denarja iz Športne loterije za šport, za invalide in za humanitarne dejavnosti. Če pa bi že želeli odpreti trg, bi ga morali popolnoma odpreti, in ne, kot je bilo pred kratkim predlagano, da bi dali samo nekaj koncesij. Obstajata dve možnosti – ali taka, kot je zdaj, ali pa popolno odprtje trga.
Torej ne po vzoru Danske, ki je dala koncesijo petim izbranim ponudnikom?
Da, to se mi ne zdi v redu. Vprašanje je, kako bi se odločali, koga spustiti na trg, poleg tega tuje stavnice težko zavežeš, da dajejo denar za šport in invalidske organizacije.
Pri Katancu veš, da ni nikoli nič v ozadju. On stvari ne zna skrivati in se ne bo igral igric. Ne gre se zgodb z novinarji, da bo nekaterim dal informacije na skrivaj, drugim pa ne. Ni tak. Seveda pa se včasih o določeni stvari izrazi nerodno. Toda mi ga nimamo v reprezentanci zaradi javnega nastopanja, ampak v glavnem zato, da bo reprezentanca igrala dobro.
Kaj pa glede prodaje alkohola na športnih prireditvah?
Zadeva je zastala oziroma predlogi sprememb zakona niso bili sprejeti, predvsem zato ker nas sploh niso povabili na odbor za zdravje. Povabili so samo dr. Kebra in njegove somišljenike, niso pa povabili nobene športne zveze, da bi poskušali argumentirati svoja stališča. Mislim, da je to tipično slovensko tiščanje glave v pesek, češ da je alkohol škodljiv, imamo pa v Sloveniji enega najvišjih odstotkov popitega alkohola na prebivalca. Nasprotniki govorijo, da bodo incidenti na stadionih, pa sploh ne vidijo, da ima Romunija popolno prepoved točenja alkohola, Nemčija pa praktično popolno svobodo. Operirali so s podatki, ki so zavajajoči. Imam občutek, to sem povedal že večkrat, ker sem se s tem srečal tudi pri gradnji nogometnega centra na Brdu, da ima v Sloveniji popolno oblast srednja birokracija. Pri nas te birokracija ne spusti nikamor, pa niti ne znajo razložiti, zakaj. Oni vedo, da je to vse grozno in škodljivo in tako naprej. Potem pa je tu še politični moment, medstrankarski, ko je pomembno, kdo predlaga spremembe zakona – ali je tisti simpatičen ali ne. Predstavniki športnih zvez smo bili na pogovoru tudi pri predsedniku vlade, čeprav je bila njegova stranka proti spremembam zakona. Takrat ni izrazil stališča, da bi temu nasprotoval. Nasprotniki sprememb zakona govorijo o zdravju, ampak alkoholik pride opit na tekmo tako ali drugače. Če pa bi imeli klubi nekaj od tega, če bi dobili neki denar od prodaje, bi ga lahko namenili za mlade, kar je posredno tudi vlaganje v zdravje. Zakaj ne bi predpisali, da morajo biti cene višje, da se mora del prihodka nameniti določenim stvarem … Toda pri nas je najtežje prebiti malo birokracijo. V državi smo prišli v fazo, če malo zaidem iz športa, ko mala birokracija odloča več od vodstva. Vodilni v državi se bojijo male birokracije, običajni ljudje pa je ne morejo prebiti. Nihče ničesar več ne naroča, ker se bojijo. Zašli smo v zelo bizaren položaj, ko sploh ne veš več, ali je še komu v interesu, da se kaj premakne. Na Brdu, kjer končujemo trening center, smo dve leti čakali na dovoljenje. Od Kazahstana do Portugalske so vsi dobili gradbeno dovoljenje razen v Sloveniji. Mi pa smo sedeli pred birokratko, ki je dejala: 'Jaz ne maram nogometa.' To je bila njena izjava. In ko je ministrstvo dejalo, da so izpolnjeni vsi pogoji, je dodala: 'Napišite mi, ali si upate.' Naslednji dan pa bo dala v medije in iz tega naredila celo afero. Pri spremembah zakona o omejevanju alkohola smo bili priča fanatičnemu boju nekaterih ljudi proti temu, pa sem sam tisti, ki alkohola praktično ne poskusim. Nisem ljubitelj alkohola in ni mi všeč. V Nemčiji, v Avstriji, ki je primerljiva z nami, mali klubi živijo od tega. Nam pa prepovedujejo vse. To je katastrofa.
REPREZENTANCA
Pred nami sta izjemno pomembni reprezentančni tekmi. Vaše želje in realnost?
Sem se že navadil, da je bolje, da nič ne rečem. Jasno je, da si po tihem misliš, kaj pa če bi na obeh zmagali. Realno pa je Švica po moji oceni enako močna kot Anglija. Igramo v gosteh in daleč od tega, da nam bo lahko. Estonija? Tam smo izgubili. Igrajo neki čuden nogomet, ko se zaprejo, in če ne daš gola … Skoraj bolj se bojim tekme z Estonijo, če sem iskren. Je pa res, da smo z Estonijo izgubili, ko smo bili boljši, in premagali Švicarje, ko smo bili slabši. Vse je mogoče. Sploh si ne upam, niti sam pri sebi, napovedati, kako se bosta tekmi iztekli. Bomo videli. Naredili smo vse, kar lahko naredi administracija, igralci bodo na igrišču, selektor jih bo pa vodil.
ZAUPANJE V SELEKTORJA
S tem, ko ste z njim podaljšali pogodbo, ste pokazali, da imate popolno zaupanje v selektorja. To pomeni, da ga vidite na selektorskem položaju tudi, če se ne bomo uvrstili na evropsko prvenstvo 2016? Je v pogodbi kakšna klavzula za neuspeh?
Ne. Pogodba je podpisana in lahko povem že danes: ne glede na to, ali se bomo uvrstili na evropsko prvenstvo, bo Srečko Katanec še naprej selektor naše izbrane vrste. Zdi se mi, da je tudi njemu treba dati vedeti, da ima naše zaupanje, da ni odvisen od ene tekme, saj v tem primeru pride določena mirnost. Ne nazadnje s tem pride tudi do bolj smelega vključevanja mladih. Mi smo mala država in mala reprezentanca. In ko pride do menjave generacij, lahko pride do razpada sistema za nekaj let. In tega si ne želimo. Zavedamo se, da so nekateri igralci v teh letih, da bodo po teh kvalifikacijah oziroma po nastopu na evropskem prvenstvu počasi zaključili reprezentančne kariere. Zato se mi zdi prav, da razmišljamo za naprej. V štirih letih selektor ne more narediti čudeža, ob tem pa biti ves čas nervozen, da bo jutri zamenjan. Moramo mu dati možnost. Obenem pa menim, da je Srečko pravi človek za to. Tudi midva sva vzpostavila zelo korekten odnos. Ti ljudje so na začetku zelo nezaupljivi, zdaj pa mi popolnoma zaupa in ga tudi ne želim razočarati. Nalašč sem rekel, da želim podaljšati pogodbo pred tekmo s Švico. Zdaj se mora videti, da mu zaupamo in da je to to. Verjemite, da je zaradi podaljšanja pogodbe s selektorjem lažje iti na to tekmo. Nervoza in slaba energija se prenašata tudi na igralce, na ekipo. Na drugi strani nam lahko pozitivna energija in sproščenost mogoče nekaj prineseta. Tega sicer ne moremo vedeti, toda na dolgi rok, kar se je pokazalo že zdaj, bo treba poklicati kakšnega mlajšega. Koga, bo že selektor vedel. Če počasi izpelješ menjavo rodov, še nekako gre, če pa moraš to narediti naenkrat in si še nov, ko nimaš pogleda nazaj, pa je lahko to velika težava.
Selektor je včasih precej neroden pri komuniciranju z javnostjo. Morda bi bilo boljše, če bi kakšno stvar zamolčal, kot da daje slovensko ligo v nič.
Ima pač takšen značaj, kar je včasih plus, včasih pa minus. Seveda včasih pove stvari, ki jih jaz ali vi ne bi, toda po drugi strani je s svojim odkritim nastopom simpatičen. Pri njem veš, da ni nikoli nič v ozadju. On stvari ne zna skrivati in se ne bo igral igric. Ne gre se zgodb z novinarji, da bo nekaterim dal informacije na skrivaj, drugim pa ne. Ni tak. Seveda pa se včasih o določeni stvari izrazi nerodno. Toda mi ga nimamo v reprezentanci zaradi javnega nastopanja, ampak v glavnem zato, da bo reprezentanca igrala dobro. Načeloma se strinjam z vami, res pa je, da se midva s Katancem tudi ne strinjava vedno.
Mandarićev prihod se mi zdi zelo pozitiven premik naprej. Obenem pa se ne vmešava v delo strokovnega štaba – kdo bo igral, koga bodo kupili in tako naprej. Res sem optimist glede tega. Mi smo veseli vsakega takega kredibilnega partnerja.
NOGOMETNI CENTER NA BRDU
Ko ste prej omenili nogometni center na Brdu, kdaj bo zaživel?
Če bo vse tako, kot načrtujemo, bi morala biti trava položena do konca septembra. Dela končujemo. Malo zamude je bilo zaradi objektivnih razlogov, kar so potrdili tudi naši nadzorniki. Pri gradnjah na Gorenjskem si precej odvisen od vremena. Vse skupaj pa poteka zelo dobro. Večkrat grem pogledat, kako dela napredujejo, in vidim, da bo to čudovit center. Tam lahko začnemo graditi neko novo zgodbo, ki bi lahko bolj povezala mlade selekcije z najboljšo reprezentanco, na Brdu bi lahko tudi počasi začeli šolati neke nove reprezentante in naredili svojo šolo nogometa, tako kot jo imajo Nizozemci, Španci in ostali. Vemo, da nismo primerljivi z njimi, toda zakaj pa bi bili tako nesamozavestni in si rekli, da smo tako ali tako tepčki in igrajmo, kakor pač lahko. Pri nas je bilo premalo sodelovanja med selektorji. Vsak je gledal nase in se bal, da ga bodo odstavili. Želim, da se to spremeni. Da se selektorji usedejo skupaj, da imajo svojo pisarno, da jih pošljemo na izobraževanje v tujino in da začnemo nekaj skupaj graditi. Toda morajo se počutiti varne. Ne moreš reči selektorju, ki vodi reprezentanco U-16 ali U-17, da ga bomo zamenjali, če se ne bodo uvrstili na naslednje prvenstvo. Če dela dobro, potem moramo imeti potrpljenje.
Ženski nogomet v Evropi in svetu dobiva vse večjo veljavo.
Ženski nogomet je v vzponu in tako mednarodna kot evropska zveza ga rineta v ospredje. Dekleta igrajo z enakim žarom kot fantje. Tudi tehnika je blizu, razlika pa je seveda v fizični moči.
FINANCE
Kako zveza uspeva finančno pokriti vse mogoče selekcije? Teh je kar veliko in zahtevajo precej sredstev.
Za zdaj delamo pozitivno. Je pa res, da mnogi ne razumejo, da ti nekaj denarja prinese samo najboljša, A-reprezentanca, ki pa hkrati tudi največ odnese. A-reprezentanca je izjemno draga, če pa se uvrstiš na veliko tekmovanje, zvezi denar ostane. Vse ostalo moramo pokriti iz sponzorskih sredstev in ostalega. Velikokrat ne razumejo, zakaj ta ali ona ekipa nima čarterskega leta. Ker pač ni denarja. Mi nismo nemška zveza, ki ima 500-milijonski proračun, ampak ga imamo deset milijonov. Ni lahko. Vlagamo tudi v infrastrukturo. Razmišljamo in naredili bomo razpis in v skrajni sili vzeli kredit, da bi financirali še infrastrukturo po Sloveniji. Uvrstitve A-reprezentance na velika tekmovanja so zelo pomembne. Finančno smo sicer stabilni in ne bomo delali izgube, da pa bi kaj ostalo, se ne bojimo.
Vlagate potem v lige mlajših?
Še naprej bomo delno financirali prvo mladinsko ligo, zdaj pa bomo pomagali s sredstvi še drugi mladinski ligi. No, res je tudi to, da sem se z A-reprezentanti dogovoril drugače, kot je bilo prej. Zdaj ni več premij, kar je za nas super. Seveda bodo večji delež dobili v primeru uvrstitve na evropsko prvenstvo, ampak to je za nas precej lažje. Če imaš, potem lahko daš.
