Resda na povratnem obračunu proti vijoličastim napadalne igre niso demonstrirali, toda treba jih je razumeti. Kadar moštvo iz prve tekme na povratni obračun pred domačimi igralci prinese vodstvo s 3:2, kadar igralci vedo, da jim za uvrstitev v finale zadošča že minimalen poraz, takrat se je težko prepričati in zaigrati napadalno. Enostavno se igralci nezavedno pomaknejo malce nižje, na svojo obrambno polovico.
Še posebej, kadar je moštvo tako zdesetkano, kot so bili Celjani.
Grofje namreč niso mogli računati na motor svoje igre, na kapetana Blaža Vrhovca, začetnika večine napadalnih akcij kluba iz mesta ob Savinji in vezista, ki tudi v obrambi opravi marsikateri umazani posel. Če k temu dodamo še ne najbolje pripravljenega glavnega ideologa igre ter najboljšega igralca Benjamina Verbiča, ki je zaigral kljub težavi s poškodbo desne mišice in je že v prvem polčasu utrpel udarec, po katerem je večino tekme odigral v velikih bolečinah, kar je bilo iz minute v minuto bolj očitno, ter težave branilca Tadeja Vidmajerja in napadalca Gregorja Bajdeta, potem je jasno, zakaj so se Celjani bolj ali manj branili.
K branjenju jih je seveda prisilila tudi ekipa Maribora. Vijoličasti so tokrat po dolgem času odigrali tekmo, v kateri se je videlo, da si želijo zmage. Da si želijo napredovanja v finale, ob katerem bi se jim od srca odvalil ogromen kamen in ob katerem bi s sebe stresli velik del pritiska, ki ga zagotovo čutijo ob zadnjih slabih rezultatih. A ni jim uspelo, pritisk se je še malce povečal, kamen je še malce bolj pritisnil na srce.
Čeprav so Mariborčani poskušali, jih tokrat nogomet ni nagradil. Zaradi "grehov" iz preteklosti, ko so igrali vse preveč ležerno, ko v tekme niso hodili stoodstotno osredotočeni, ko najlepše igre na svetu niso spoštovali tako, kot bi jo morali. Tako se je žoga Amirja Derviševića, potem ko je zadela vratnico, skorajda po golovi črti odkotalila v kot, čeprav bi kaj lahko končala tudi v mreži, tako je Erik Janža v dvoboju ena na ena žogo namesto v gol poslal v Matica Kotnika. "Rad bi čestital svojim varovancem. To, kar so storili, je herojsko dejanje. Kljub poškodbam so se želeli na čim boljši način zoperstaviti Mariboru. V zelo ritmični tekmi so vzdržali vse njihove nalete. Za to jim lahko dam le kapo dol," je po obračunu na novinarski konferenci razlagal izjemno ponosni trener grofov Simon Rožman in dodal: "Že od samega začetka verjamem v te fante in v svoje delo. Prihajamo v čas, ko bomo poskušali biti v kar najboljši formi, da požanjemo vse, kar smo v tej sezoni zasejali. Seveda se zelo veselimo tokratnega uspeha, izločitve Maribora in uvrstitve v finale. Mislim, da je to za Celje sanjska zgodba."
Najmlajši strateg med prvoligaško konkurenco je na svoje fante upravičeno ponosen, njihova igra je bila tokrat zrela, takšna, kot se spodobi za polfinalista pokalnega tekmovanja. Odigrali so taktično zelo dobro, čeprav je v njihovi obrambi nekajkrat zazijala luknja, so zelo uspešno odbijali vijoličaste napade, ki so v drugem polčasu presenetljivo pojenjali. In na koncu, ko bi morali gledati pravo ofenzivo proti vratom Kotnika, smo namesto tega videli precej raztrgano igro Maribora, ki je zares stežka prihajal v položaje, iz katerih bi lahko zadel. "Tudi mi smo pričakovali, da bodo naši tekmeci na koncu pritisnili. Saj so poskušali, ampak zahvala, da v tem niso uspeli, gre našemu trenerju Simonu Rožmanu, ki zares noč in dan živi za to ekipo, za ta klub. Dodobra je preučil nasprotnika in nas odlično pripravil, mi smo na igrišču stali zelo dobro in to je bil recept za uspeh," je po tekmi nasmejano razlagal tokratni kapetan Benjamin Verbič.
"Maribor je dominantna ekipa, ki si želi igrati na vsaki tekmi. Tudi tokrat so imeli več posesti žoge, vendar mislim, da si niso uspeli priigrati kaj veliko izrazitih priložnosti. Mi smo igrali svojo igro in res smo veseli napredovanja. Mislim, da smo zasluženo prišli do finala," je še dejal odlični 21-letni ofenzivni vezist, ki je nato, namesto da bi spregovoril o poškodbi, ki ga muči, raje pokazal nogo, na kateri je bilo videti več hematomov.
"Resda smo se uvrstili v finale in še vedno igramo na dveh frontah, ampak ne čutimo nobenega dodatnega pritiska. Že od začetka sezone gremo iz tekme v tekmo, ne obremenjujemo se z rezultatom. Nismo obremenjeni, ne čutimo nikakršnega pritiska, morda je tudi to razlog, da igramo tako dobro. Dosegamo odlične rezultate, je pa res, da nas malce pestijo težave s poškodbami. Tokrat je brez nastopa ostal Vrhovec, sam sem se odločil, da stisnem zobe in sem komaj vzdržal, podobno je bilo tudi z Vidmajerjem in Bajdetom," je še dejal novopečeni slovenski reprezentant, ki ga že dlje časa povezujejo z odhodom iz tretjega največjega slovenskega mesta.
Veliko se govori o odhodu v tujino, glasne so govorice tudi, da bi se utegnil preseliti tudi v Ljudski vrt. "Mislim, da je to zgodba za prestopni rok. Praktično vsakega igralca, ki malce izstopa, povezujejo z Mariborom. Videli bomo, kaj se bo zgodilo. Po koncu sezone se bomo usedli za isto mizo in pretehtali morebitne scenarije. Nič ni izključeno," je za konec zaključil Verbič.
V taboru vijoličastih so njegovo izjavo verjetno poslušali z velikim zanimanjem, nogometaš, kakršen je Benjamin, bi namreč takšnemu Mariboru, ki se muči, ki stežka prihaja do priložnosti, s svojo predrznostjo prišel še kako prav.
