Ekipin lonček v španskih morjih

Tako eno kot drugo bi bilo povsem logično, navsezadnje je bila ponudba (oziroma prošnja) za slovenski komentar na straneh enega najboljših in najbolj slavnih športnih dnevnikov na svetu nadvse nepričakovana ter tudi precej nenavadna. A niso pozabili in si niso premislili.

Pojdimo lepo po vrsti. Vaša novinar in fotograf sta se približno ob pol drugi uri zjutraj s podzemno železnico vračala proti svojemu madridskemu hotelu, ko je zabrnel telefon. Saj veste, to je pač Španija in v tej državi ne uporaba mestnega potniškega prometa ne komuniciranje z mobilnikom tudi ob omenjeni uri nista popolnoma nič nenavadnega.

Kolega, čigar uradni opis delovnega mesta pri slovitem španskem športnem dnevniku As se glasi urednik na sekciji Atletico Madrid (tudi to je v Sloveniji nepredstavljivo), nam je neposredno po torkovi tekmi omenjal, da bi nas naslednji dan utegnil poklicati z nekaj vprašanji v zvezi z Oblakom in njegovo predstavo. "Slovenski novinar, ki je bil na stadionu ob tako posebni priložnosti, zagotovo lahko ponudi zelo zanimivo mnenje," je bil prepričan, nekaj ur pozneje pa je z omenjenim brnenjem telefona zadevo nadgradil.

Bilo mu je (če nadaljujemo z nepredstavljivostjo) samoumevno, da ob omenjeni uri še vedno polnimo časopisne strani, zato se ni opravičeval ali spraševal karkoli vljudnega, zgolj ustrelil je: "Razmišljamo o tem, da bi šli še korak dlje. Pogovarjali smo se in Oblakova predstava je bila nekaj tako izjemnega, da bi prisotnega slovenskega poročevalca želeli izkoristiti v še večji meri. Bi lahko spisal komentar, nekakšen pogled skozi oči nekoga v tvoji vlogi?" Želel je pogled na dogodke, ki so po njegovem mnenju za Slovenijo izjemnega pomena.

Imel je prav, res so. Ob tem pa je dal takoj vedeti, da gre za informativno vprašanje in bo v primeru naše načelne privolitve odločitev padla na jutrišnjem (torej sredinem) uredniškem sestanku njegovega časnika. "Sporočim," je kratko zaključil in pet minut čez pol drugo ni zaželel lahko noč.

SESTANEK DEVET UR KASNEJE
Logično, ko pa je As v sredo izšel z osemnajstimi stranmi, posvečenimi derbiju, njegova glavna tekmica Marca pa kot občilo z vse prej kot skritimi povezavami z Realom celo z neverjetnimi 31. Čakalo ga je še ogromno dela, zato njegovega klica tudi nismo pričakovali ob devetih zjutraj, ko imamo uredniške sestanke pri nas. Vseeno pa smo, ko klica ni in ni bilo od nikoder, že živeli v prepričanju, da ga sploh ne bo in da se je zgodil en od scenarijev, ki smo ga izpostavili že v uvodu tega odstavka.

Seveda se za vas trudimo poloviti vse večerne dogodke in vam tudi tiste najpoznejše v tiskani izdaji ponuditi v čim bolj obsežni ter poglobljeni obliki. In seveda nikakor ni vaša stvar (kaj šele skrb), v kolikšni meri je to v slovenskih razmerah realno mogoče.

Toda v tem kontekstu se zdi primerna razlaga, da je na sončni strani Alp zaradi objektivnih okoliščin (pri čemer delovni čas novinarja nikakor ni med njimi) ustvarjanje časopisa resnično treba začeti ob deveti uri zjutraj, zadnje strani morajo v tiskarno ob enajstih zvečer, ogromna večina pa že občutno prej. Po tej logiki sta vaša novinar in fotograf preživela svoj sredin madridski delovnik ter sta se ravno spogledovala z zaključkom obveznosti, ko je škatlica kanadske znamke zabrnela zaradi že skoraj pozabljene španske številke.

Bilo je nekaj minut pred sedmo zvečer. "Tako, sestanek je končan, vsebina je določena in zelo bi bili veseli, če bi naš včerajšnji dogovor držal," se je zaslišalo iz telefona. Pravzaprav je šlo za današnji dogovor, a to je pač Španija in take šale tukaj ne bi razumeli. Čas teče drugače, dnevi se ne začnejo in ne končajo ob istih urah kot pri nas. Kakorkoli že, ni šlo za naval vznesenosti, ni šlo za nočno evforijo, ni šlo za patetično naklonjenost gostoma iz Slovenije.

PRIBLIŽANJE DRŽAVI IN POKLON JANU
"Zgolj moj tekst s kako tvojo izjavo bi bil premalo. Oblakova predstava in njegova dokončna izstrelitev na največji sceni si zaslužita več, zelo bi bili veseli vrstic tvojega komentarja," je še dodal španski kolega in postavil časovne roke z nekega drugega planeta.

Četudi bi si najprej privoščili sprehod in podaljšano špansko večerjo ter se pisanja lotili pozneje, z oddajo ne bi imeli niti najmanjših težav. Pravzaprav jih ne bi imeli niti v primeru, da bi se po vsem tem trudili z bogatenjem naše zelo osnovne španščine, kaj šele v okoliščinah, v katerih je bila za eminentnega naročnika povsem sprejemljiva angleščina.

A kot si verjetno lahko predstavljate, nismo mogli iz svoje kože. Takoj smo pljunili v roke, se lotili dela in na večerjo pač odšli pozneje. Medtem ko bi, če bi ga pošiljali v Slovenijo, zapis v časopis prišel med zadnjimi, za ta žanr skorajda nesprejemljivo pozno, je na uredništvo Asa elektronsko kapnil med prvimi. Kdo ve, morda zanje celo tako zgodaj, da se nam še vedno smejijo.

Se pa nikakor ne smejijo končni podobi odzivov na Oblakovo gala predstavo v včerajšnji tiskani številki, s katero so bili in še vedno so izjemno zadovoljni. Brez lažne skromnosti tudi s slovenskim lončkom. Kot pravijo, je v boju s konkurenco pomembna vsaka malenkost.

Ob izjemnem porastu španskega zanimanja za Slovenijo je Marca domiselno uporabila spletni prevajalnik in besedo santo, ki jo tukaj tako zelo radi uporabljajo za posebej uspešne vratarje, zapisala po slovensko; torej svetnik. As pa se je Oblakovi državi želel še bolj približati in se mu s tem pokloniti v še večji meri. Živi v prepričanju, da mu je s potezo, ki si jo štejemo v veliko čast, to tudi uspelo.