Manciniju Sarma ne diši preveč?

Inter ima od nedolgo tega novega trenerja. Walter Mazzarri, ki je nizal izjemne rezultate z Napolijem, je na San Siro sicer prišel kot odrešenik, odšel kot mučenik. Postal je glavni krivec v klubu, v katerem že dolgo stvari ne potekajo tako, kot bi dejansko morale. Čeprav so se številni razveselili njegovega odhoda, pa so prihajajoči rezultati brez njega hitro dali vedeti, da trener bržčas res ni bil glavni krivec. Roberto Mancini (še) nima čarobne palice, zdaj mu je verjetno že kristalno jasno, da Inter ni več to, kar je bil ob njegovem odhodu.

Mancini sicer verjame, da bo trdo delo na dolgi rok prej ali slej obrodilo sadove, čeprav iskreno priznava, da kader ni takšen, kakršnega bi si želel in ga potreboval. Ko je prvič sedel na klopi nerazzurrov, se je garderoba slednjih bohotila z zvezdniki, zdaj je slednjih le za okras. Pa še ti bi lahko kmalu odšli. Mancini je namreč namignil na čisto najboljših in predvsem najbogatejših posameznikov. Ne, ker mu ne bi bili všeč, ne, ker jih ne bi cenil, pač pa, ker bi bil to kompromis. Mancini se namreč ne slepi, javno je spregovoril o povprečnosti kadra, ki ga ima na voljo. Predvsem pa mu gredo v nos določena igralna mesta, ki so po njegovem občutno preslabo pokrita. In kako zapolniti nastale vrzeli? Jasno, z nakupom novim. A kako do denarja? Jasno, s prodajo glavnih adutov. Čeprav so to v primeru kluba, ki ga vodi eden najbogatejših Zemljanov, dejansko sliši smešno. Toda že zdavnaj so tudi največji optimisti dojeli, da Erick Thohir pač ne sodi med tiste šefe, ki bi denar zapravljali kot po tekočem traku.

"Želel bi si, da bi bilo drugače, toda morda bo to edina možna pot. Tudi če imaš denar, moraš še vedno slediti smernicam finančnega fair playa. Če ne, si v težavah. Morda bomo morali žrtvovati nekatere naše največje nogometašev, da bomo lahko uresničili druge cilje. Inter na določenih igralnih položajih potrebuje vplivne posameznike, toda dejstvo je, da nam v tem trenutku marsikje marsikaj manjka," je na razprodajo namignil Mancini. Ali je imel v mislih tudi reprezentanta Slovenije, lahko le ugibamo. Dejstvo pa je, da Sarma zagotovo sodi med najdražje posameznike Milančanov. Brani tako dobro, da bi ga zagotovo želel marsikdo. Za nameček pa je Ljubljančan celo sam večkrat namignil, da se pri Interju ne počuti več tako dobro. Tudi ko so ga pobarali, ali bo podaljšal pogodbo, je bil njegov odgovor zgolj politično korekten. Brez dlake na jeziku pa je priznal, da je lahko kot človek srečen le, če njegov klub zmaguje. V primeru Interja pa temu jasno ni tako. Ko je takšen velikan na šele 11. mestu italijanske lige, to pač pove več kot na tisoče besed.