Dolgo sta veljala za velika upa slovenskega nogometa, ki bosta pomembna člena izbrane vrste, toda naposled se karieri Reneja Krhina in Dejana Lazarevića nista razvijali v želeni smeri.
Pri Interju in Chievu v tej sezoni nimajo pretiranih razlogov za zadovoljstvo. Še zlasti to velja za nerazzurre, enajsto mesto na lestvici je pač veliko manj od pričakovanj, na boljše dosežke so upali tudi v predmestju Verone, tako pa je že po trinajstih krogih jasno, da jih čaka boj za obstanek, trenutno imata slabši izkupiček le dve ekipi. In v tej veliki skupini razočaranih sta gotovo vsaj dva, ki sta še dodatno nezadovoljna zaradi svojega statusa – Rene Krhin in Dejan Lazarević.
Vezist iz Jakobskega Dola po vrnitvi iz Bologne v dresu Interja ne dočaka priložnosti za dokazovanje. Ni je pri Walterju Mazzarriju, pri njegovem nasledniku Robertu Manciniju ni nič drugače. V tej sezoni je zbral le dva nastopa, na igrišču je vsega skupaj prebil 26 minut, kar je kljub ugledu kluba kakopak veliko manj od pričakovanj.
Dejanu Lazareviću se sicer godi nekoliko bolje, toda tudi otrok Domžal nikakor ne more biti navdušen. Dvakrat je zaigral v začetni enajsterici Chieva (Parma, Napoli), trikrat je vstopil s klopi za rezervne igralce in to je to.
Popolnoma jasno je, da bi bila oba rada v tekmovalnem ritmu in ker se zdi, da pri aktualnih delodajalcih to ne bo mogoče, kljub donosnim pogodbam seveda ni presenečenje, da bojda resno razmišljata o zamenjavi klubskih barv. In po naših informacijah tudi o odhodu iz Italije.
Dobili smo namig, da naj bi pri obeh obstajala možnost selitve v nemško bundesligo, kjer bi si v novem okolju prizadevala začeti pisati novo zgodbo. Dejstvo je, da pri 24 letih nista več rosno mlada in da je skrajni čas za reševanje kariere, morda celo za ključne odločitve. V nasprotnem primeru bi utegnila ostati le nekdanja upa, redno igranje v klubskem dresu je kakopak tudi osnovni pogoj za status reprezentanta, ki ga je Rene Krhin medtem že izgubil.
