In kdo bi jim zameril; na Štajersko je prišel nekdanji izraelski mladi reprezentant, od katerega so v njegovi rodni domovini še pred nekaj leti pričakovali ogromno.
Toda življenje je takšno, da ne gre vedno vse po načrtih. Ko je Biton leta 2010 zapustil rodno grudo, je bržčas pričakoval, da bo nekaj let pozneje vodilni izraelski napadalec, da bo služil mastne denarce pri klubu iz ene od najmočnejših evropskih lig, da bo imel doma status heroja, zvezdnika z veliko začetnico. Ampak to je bil račun brez krčmarja.
Biton je po solidnih igrah pri Charleroiu in odličnih predstavah v dresu krakovske Wisle sicer prišel do pogodbe pri Standardu, toda pri klubu, pri katerem si kruh zdaj služi Martin Milec, se mu je zaustavilo. Za rdeče je zabil le dva gola, zato ne preseneča, da je bil kot član Standarda že trikrat posojen drugam: najprej na Ciper, kjer je igral za Apoel, nato v Španijo k Alcorconu, letos še k Mariboru. Prav nikjer pa ni postal to, kar so pričakovali da bo: pomembna okrepitev.
Do nas je prišla zanesljiva informacija, da Bitonov menedžer svojemu varovancu že išče novega delodajalca. Ne za poletje, ko bo postal prost nogometaš brez pogodbe, pač pa za zdaj. Pa čeprav ga je Standard slovenskemu prvaku posodil za eno leto.
V slovenskem državnem prvenstvu je recimo odigral le 288 minut, šele v 18. krogu se je na tekmi s Koprom veselil svojega prvega zadetka pri nas. Še bolj obskurna je njegova vloga v ligi prvakov: 0 tekem, 0 minut in jasno 0 zadetkov. Na njegovo nesrečo je ob koncu avgusta prišel v klub, ki je sicer iskal še enega napadalca, a je nato kar v lastnih vrstah dobil nekaj najboljših mogočih okrepitev.
Recimo Luko Zahovića; od mladeniča pred začetkom novega tekmovalnega leta nihče ni pričakoval odmevnejših dosežkov, danes pa je najstnik celo prvi strelec svojega kluba. Če temu dodamo še neuničljivega kapetana Marcosa Tavaresa in Jean-Philippa Mendyja, ki s svojimi telesnimi sposobnostmi trenerju Anteju Šimundži ponuja nekaj, česar drugi bolj ali manj nimajo, potem pridemo do položaja, ki v Mariboru vlada v tem trenutku: da je Biton šele četrti napadalec štajerskega velikana. Slabše se godi le Nusmirju Fajiću, ki pa je tako ali tako oddaljen od članske ekipe, trenira celo s člani moštva B.
NAZAJ V IZRAEL?
Ker Biton v Slovenijo zagotovo ni prišel, da bi bil Mariborova rezerva (če bi mu nekdo rekel, da bo, bi bržčas raje ostal pri Ujpestu, kjer je bil že vse dogovorjen za sodelovanje, dokler si ni premislil zaradi klica izpod Kalvarije), in ker se bliža januarski prestopni rok, se torej poraja naslednje vprašanje: ali se Izraelčeva pustolovščina na Štajerskem že počasi končuje?
Do nas je namreč prišla zanesljiva informacija, da Bitonov menedžer svojemu varovancu že išče novega delodajalca. Ne za poletje, ko bo postal prost nogometaš brez pogodbe, pač pa za zdaj. Pa čeprav ga je Standard slovenskemu prvaku posodil za eno leto. No, toda glede na njegov prispevek bržčas ne bi bila prevelika senzacija, če bi tudi v Ljudskem vrtu pristali na to, da jih Biton zapusti predčasno.
Čeprav je Biton kar sam trenerju Šimundži in vsem drugim v klubu ponudil dober razlog za še boljši razmislek. Na sredini pokalni tekmi s Krko je zabil izjemen gol, ki se ga ne bi sramoval nihče. Čeprav je odigral le 20 minut, je prav s to akcijo potrdil, da ima nekaj v sebi. In da bi si morda zaslužil več priložnosti.
Toda ali jo bo v Mariboru dejansko dobil? Ali pa drži, kar se govori, da je z eno nogo že nazaj v rodnem Izraelu? Oziroma natančneje: pri klubu, ki se v tem trenutku bori celo za naslov tamkajšnjega prvaka.
