Neumna in lahkoverna baba

Verjetno nimajo težav s kislim vremenom in mrazom, ki se prepleta z vlažnostjo ozračja, kar je še posebej zoprno. Sicer pa jim želim vse najboljše, da končno naredijo tisti korak naprej, ki jim je uspel, ko je bilo evropsko prvenstvo v Sloveniji.

Eni sicer govorijo, da je bilo vnaprej dogovorjeno, da smo takrat osvojili kolajno, vendar jaz v to ne verjamem. Lahko mi rečete, da sem neumna in lahkoverna baba, ampak še vedno mislim oziroma sem prepričana, da je šport v osnovi športni boj in pravično merjenje moči posameznikov, na koncu pa zmaga najboljši.

Zato mi je bil tudi zelo všeč naslov, ki ga je napisal kolega v Ekipi – Kar želeli, so imeli, pa so šli po svetu. To je res v svoji pesmi Zlata ptička davnega leta 1900 zapisal Oton Župančič. In sporočilo te pesmi? Zadovoljstvo ti na obraz nariše samo uspeh, ki ga dosežeš sam, z delom in pravim pristopom. Tako kot v vsakdanjem življenju sporočilo Župančičeve pesmi morda še bolj velja v športu. Vsi, prav vsi, ki se ukvarjajo z vrhunskim športom, se dobro zavedajo, da na poti do uspeha ni nobenih bližnjic, ni cincanja pred ovirami in ni zatiskanja oči pred težavami.

To zelo dobro vedo nogometaši Maribora, ki so leta garali in gradili, da jim je uspel vstop v ligo prvakov. To zelo dobro vedo slovenski rokometaši, ki jih čaka svetovno prvenstvo v Katarju, kjer je zadnja priložnost za to generacijo, da vzame tisto, kar si želi vsak športnik na velikem tekmovanju – kolajno. Morda pa še to najbolje ve Tina Maze, ki je v torek z drugim mestom spet pokazala in dokazala, da je v tem trenutku najbolj popolna smučarka na svetu. Ste se kdaj vprašali, kako poteka dan v tekmovalni sezoni za eno najboljših športnic na svetu? Zgodnje vstajanje, tudi ob petih, lažje ogrevanje telesa pred zajtrkom, po okrepčilu pa za dve ali tri ure na sneg in mraz, saj je treba narediti tisoč zavojev med količki. Potem kosilo, krajši počitek in spet ven na sneg in mraz, saj je treba opraviti še drugi del treninga. In to deset let zapored, vsak dan v tekmovalni sezoni.

Kdo od nas je tega sposoben? Verjetno nihče od vas, ki zdaj to berete (zanemarila sem izjeme). In zato je Tina slabe volje, ko se ji ne izteče tako, kot si je želela. Ker ve, koliko truda je vložila v vse to, da bi uspela. In zato ima Tina nasmeh na obrazu, ko zmaga, ko je na stopničkah, ker ve, da je trud poplačan z uspehom. Ter še zadnja kitica Župančičeve Zlate ptičke – Tretji fant o zori vstajal, hodil je na delo, v mraku se domov je vračal in zapel veselo. Kot Tina v torek po slalomu v Flachauu.

Sicer pa v tem času najraje spremljam nogometne prestope. Joj, koliko natolcevanj se lahko bere predvsem na spletu. Ampak to je pač sodoben svet komunikacije – svinčnik in radirka sodobnega sveta – na twitter pride novica, čez pol ure pa jo zanikajo.

Mi je pa pisal bralec našega časopisa, ki me je okregal, da neke novice, povezane s Cristianom Ronaldom, ni bilo v časopisu. Dejal je, da on ne prebira toliko spleta, da je njegovo okno v svet še vedno časopis. Da gre zjutraj v službo, da dela za strojem v tovarni in da med polurno malico prebira Ekipo. Nima pametnega telefona ali tabličnega računalnika. Potem ko pride iz službe, pa poje kosilo in potem se posveti družini do večera. Nato  dasta z ženo otroke spat in se še malo pocrkljata ali pogledata skupaj kakšen film.

Zanj je športna novica še vedno tisto, kar piše v časopisu. Napisal mi je, da smo pri časopisu, ki se mu zdi na splošno zelo v redu, zanemarili tiste kratke, gole novice. Malce sem razmišljala in moram reči, da se z njim strinjam. Niso vsi ljudje digitalizirani in ne živijo vsi s pametnim telefonom v roki. No, se bom kaj pametnega spomnila in potem to predlagala uredniku. Če bo seveda sploh hotel kakšen moj predlog.

Pa lupčka do prihodnjič.