Volitve za predsednika OKS bodo zelo pomemben mejnik v slovenskem športu. Zdi se, da je funkcija predsednika olimpijskega komiteja bolj kot ne protokolarna, vendar še zdaleč ni tako. V okviru OKS se odloča tudi o merilih za delitev državnega denarja posamezni športni panogi.
Bolj kot ne preseneča, da ni več kandidatov za novega predsednika krovne slovenske športne organizacije. Postavlja se vprašanje, ali je za športne delavce, ki bi dejansko nekaj želeli narediti ali spremeniti v slovenskem športu, mesto predsednika OKS nezanimivo, ali pa nimajo poguma, da bi se javno izpostavili. Seveda obstaja še tretja možnost, ki je, da so ti trije kandidati, ki so znani, v kali zatrli vse druge poskuse kandidatur – ali z lobiranjem zase ali z lobiranjem proti nekomu.
KRIŽMAN SE ŠE NI IZJASNIL
Dobra stvar prihajajočih volitev OKS pa je zagotovo ta, da so se kljub vsemu izpostavili nekateri, ki so do zdaj na vse skupaj gledali bolj kot ne iz ozadja. Tudi Andraž Vehovar, srebrni deček iz Atlante, je izpustil vsaj deset let dela v športu. Po končani športni karieri ni bil pretirano aktiven kot funkcionar in se je vključil v šport šele, ko so to narekovale družinske okoliščine. To ni ravno najboljša referenca za Vehovarja, ki pa kljub temu okoli sebe zbira precej zanimive ljudi. Velik Andražev uspeh je gotovo ta, da mu ob strani stoji uspešen podjetnik in eden najpronicljivejših ljudi na Slovenskem Marjan Batagelj, njegov drugi kandidat za podpredsednika pa bo zelo verjetno Dolenjec Rafko Križman (letos je na listi AB kandidiral tudi za novomeškega župana). "Zaenkrat se še ne bi izjasnil, koga podpiram, saj bomo s kandidatom skupaj predstavili ekipo," je na začetku povedal Križman, ki že vse življenje deluje v športu in je bil včasih zelo vpet v delovanje Atletskega kluba Krka v Novem mestu, zadnja leta pa se posveča dejavnosti Športa za vse. Križman je tudi predsednik komisije Športa za vse na olimpijskem komiteju. "Mesto podpredsednika OKS bi bila krona mojega dela v športu, ki sem ga opravljal vsa ta leta," je še dejal Križman.
POHAR: NA ŠPORT SE ZELO DOBRO SPOZNAM
Zadnji se je v boj za predsedniško mesto podal ljubljanski župan Zoran Janković, ki bo imel veliko podporo glavnih ekipnih športov (nogomet, rokomet, košarka, odbojka, hokej), po predvidevanjih pa mu bo zmanjkalo časa, da bi prepričal manjše in predvsem pomembne (olimpijske) individualne športe. Tudi zato si je izbral za sodelavca Andreja Poharja, pravnika (zaposlen je pri Odvetniški družbi Čeferin), ki je predsednik badmintonske zveze. "Zoran Janković me je povabil v ekipo in z veseljem sem se odzval. Veliko sva se pogovarjala o njegovi kandidaturi, pomagal sem tudi pri sestavljanju programa za kandidaturo. Na šport se zelo dobro spoznam, saj sem že nekaj časa predsednik badmintonske zveze, poznam pa tudi pot vrhunskega športnika, saj sem bil tudi jaz v tej koži. Je pa res, da so se določeni ljudje, tudi iz drugih zvez, obrnili name in me prepričevali, da bi se vključil v delo na olimpijskem komiteju, kajti kot pravnik imam veliko znanja, ki bi lahko prišlo prav," je dejal Pohar, najboljši slovenski igralec badmintona vseh časov, ki je z olimpijskim komitejem in tudi različnimi državnimi službami sodeloval pri pripravi zakona o športu, pri predlogih o zaposlovanju športnikov.
BOLJ BI SE MORALI POSTAVITI ZASE
"Zelo me moti, da se pri nacionalnem programu športa nismo bolj postavili zase. Zakaj nismo v program zapisali, da bomo poskusili narediti davčno zakonodajo, ki bo športu bolj prijazna? Ker je prišel minister in rekel, da to ne sme biti nikjer zapisano? Ali se moramo res vsakemu prikloniti? Davčne olajšave bi pomenile, da bi se gospodarstvo bistveno lažje odločalo za sodelovanje v športu. Predvsem srednja in mala podjetja, ki zdaj ne vidijo nobenega interesa. Danes dajejo v šport denar samo državna podjetja, pa še ta po prijateljskem nareku. Ob uzakonjenih davčnih olajšavah bi bile stvari bolj transparentne, ne pa da danes vsako podjetje nekaj skriva pred državo in dela bilanco na pozitivno ničlo," je dejal Andrej, ki ga moti tudi, da ni uveden element športne arbitraže. "Pogosto sem s športniki na sodišču, pa se vse skupaj vleče predolgo. Zveze in klube bi morali prisiliti v izpolnjevanje obveznosti, tako kot morajo vsi podpisati protidopinška pravila," je zaključil Pohar.
Prave ideje, le da bo pot do njihovih uresničitev precej trnova.
