Za sedemintridesetletnega košarkarja je to šesti naslov državnega prvaka in tudi on si na začetku sezone ni mogel predstavljati, da lahko Tajfunu uspe veliki met. "Pred sezono sem v tej ekipi videl potencial, nisem pa si mislil, da lahko pride do konca. V prvem mesecu treniranja v Šentjurju sem velikokrat izgubil glavo. Vzgojno sem želel tepsti soigralce, čeprav vem, da nasilje ni lepo. Ko sem to govoril prijateljem iz košarkarskih krogov, so mi dejali: Drole, sprijazni se, po 16 letih to ni več profesionalizem, vrhunska košarka. Moraš se spustiti na njihov nivo. Hvala bogu, da se nisem sprijaznil, da sem bil tako trmast, nepopustljiv in tečen, da so se soigralci morali prilagoditi meni. Vsak dan sem jih gnal, da so na treningih trenirali na polno in dajali vse od sebe. Mislim, da je to eden glavnih razlogov, da smo prišli tako daleč," je bil presrečen veteran z nagrado za najkoristnejšega igralca.
Presrečen je bil tudi trener Dejan Mihevc: "To je nagrada za celoletno delo. Verjamem, da je tisti, ki pošteno dela in se bori do konca, nagrajen. Košarkarji in strokovni štab si zaslužijo več kot čestitke. Vzdušje in ta zlata medalja okoli vratu povesta marsikaj. Ekipa je bila sestavljena iz fantov, ki so bili v minuli sezoni lige Telemach na robu izpada, samo štirje so bili novinci. A fantje so verjeli v delo in sebe. To se nam je obrestovalo." Trener Rogaške Damjan Novaković pa je moral po koncu vznemirljive serije športno čestitati tekmecem: "Vse tekme smo bili blizu. Tudi tokrat, ko smo zgrešili kar nekaj odprtih metov. Možnosti za uspeh so bile vselej polovične, nasprotnikom se je izšlo, nam pač ne. Tekme so bile odločene v zadnjih minutah."
