Dovolj je! Dovolj je podtikanj, konstruktov, laži. Dovolj je nenehnega dokazovanja, da smo za vse slabo krivi tisti, ki se ne strinjamo s predsednikom Rakovcem. Za vse dobro pa je zaslužen on in njegova ekipa, kot da se je hokej v Sloveniji začel igrati leta 2010, ko je z mojo pomočjo postal predsednik HZS.
Res pa je, da se z njim od vsega začetka nisem strinjal predvsem zaradi ne-fair prekinitve pogodbe s trenerjem Johnom Harringtonom. Na nesramen način pa mi je tudi naročal, da se znebim nekaterih sodelavcev na HZS. Predsednik ima seveda pravico predlagati in postaviti svojo skupino sodelavcev, toda to mora storiti sam in na korekten način. Nikoli pa se ne bom strinjal s tem, da preko svojih 'kompanjonov' obračunava z namišljenimi nasprotniki ali pa jih tako celo ustvarja. Na ta način se osredotočenost vedno prenese z razreševanja trenutne situacije ali uresničevanja bodočih načrtov na raven osebnih obtožb in obračunavanja. Tako je tudi tokrat. Ne ukvarja se z analizo trenutnih rezultatov v vseh kategorijah in na vseh ravneh slovenskega hokeja, temveč obtožuje mene, da ga želim zamenjati, da se veselim slovenskih neuspehov in z velikim veseljem čestitam nasprotnikom za zmago. Torej zavestno preusmerja pozornost javnosti.
To je glavni vzrok, da se sploh oglašam. Zame ni tragedija, da Slovenija izpade iz najvišjega ranga tekmovanja, saj sem sam to doživel kar nekajkrat. Žal pa mi je, da se je to zgodilo reprezentanci, ki je po mojem mnenju najboljša v zgodovini samostojnega slovenskega hokeja. Kopitarjev odstop je napaka. Če že kdo, bi moral odstopiti predsednik. Omenja se polivanje gnojnice, kdo pa jo poliva? On sam, ki med drugim kriminalizira mene in moje nekdanje sodelavce. Vsi, ki se popolnoma ne strinjajo z njim, so sovražniki slovenskega hokeja in njega osebno.
Petkrat sva se dogovorila, si segla v roko, kako razrešiti medsebojne probleme, in če bi se držal teh dogovorov, vseh teh zapletov danes ne bi bilo. Nazadnje je bilo to v Bratislavi, ko je Slovenija dobila Svetovno Prvenstvo v Ljubljani. Pa tudi v bodoče je dogovor nemogoč, zato sem se pred dvemi leti odločil, da se umaknem iz slovenskega hokeja, popolnoma in za vedno. Vse drugo je natolcevanje, lažno prikazovanje dejstev, preusmerjanje pozornosti in šikaniranje. Vse to se bo žal razrešilo na sodiščih in v preiskovalnih postopkih. To pa vsekakor ni prava pot, sploh pa ne v športu. V hokeju ostajam aktiven na mednarodni ravni, pomagam pa tudi slovenskim klubom pri organizaciji turnirjev za najmlajše kategorije. Ko sem prenehal s predsednikovanjem v HZS, sem želel ravno to, žal pa mi niso dovolili, da kandidiram za člana Sveta Mednarodne hokejske zveze. Kakšna škoda pa je s tem povzročena slovenskemu hokeju, pa naj ocenijo drugi.
Ernest Aljančič
