Uvodno testiranje, šest treningov na ledu, štirje na suhem in tri tekme so dobro napolnili urnik našega 25-letnega napadalca. Z izkušnjo je zelo zadovoljen, pravi, da ni točno vedel, kaj naj pričakuje, da pa je bilo vse drugače, kot je sicer vajen. "Tu mislim na treninge. Na začetku smo delali vaje, na katerih je bil poudarek na tehniki drsanja, kar je bilo nekaj novega, v Sloveniji namreč tega nikoli nismo delali," je uvodoma povedal Urbas, ki je dejal, da šele takrat, ko oblečeš majico ali dres z napisom ene od ekip najboljše lige na svetu s svojim priimkom na hrbtu, pravzaprav dojameš, kje si. "Da, bilo je vznemirljivo," je priznal Jan, ki pa domov, razočarano, ni odnesel niti enega "spominka" na teden pri Capitalsih. "Na začetku kampa smo dobili vse. Od majic do spodnjega perila, ki ga nosimo pod opremo, vse, kar smo potrebovali, a po koncu kampa so nam prav vse vzeli. Vesel bi bil vsaj kakšne majice za spomin na ta teden," je priznal.
Povsem enakovreden
V konkurenci 44 igralcev z vsega sveta se je dobro počutil. Ni se boril s kakšnimi hujšimi posledicami časovne razlike, saj so Evropejci zaradi tega v ameriško prestolnico pripotovali dva dni pred začetkom kampa. "Hitro sem se navadil, zdaj, ko sem se vrnil, imam s časovno razliko več težav," je z nasmeškom pristavil.
Kar zadeva dogajanje na ledu, je dejal, da niti v enem elementu igre ni zaostajal, kar seveda ni presenetljivo. Navsezadnje ga drugače na kamp NHL-moštva gotovo ne bi povabili. "Bil sem povsem enakovreden. Nekaj jih je izstopalo, to so bili predvsem igralci, ki jih je Washington v zadnjih sezonah izbral v prvih krogih nabora. Veliko je bilo igralcev, ki komaj prihajajo na člansko raven, pri njih se pozna, da niso pripravljeni za člansko konkurenco," je pojasnil naš sogovornik, ki smo ga vprašali, kakšno je bilo sicer vzdušje v slačilnici. Ali so bili njegovi soigralci prijateljsko nastrojeni ali zaradi konkurence bolj zadržani? "Meni je bilo zelo fino. Z nekaterimi fanti smo se hitro ujeli in z njimi sem se potem družil tudi med prostim časom. Normalno je, da gledaš tudi z vidika konkurence, a stkali smo tudi prijateljske vezi in glede tega ni bilo težav."
Jan je bil seveda edini Slovenec med druščino, ki se je dokazovala na kampu, a zaradi njegovega porekla ga niso prav nič začudeno gledali. Ti časi, ko so naše hokejiste imeli za eksote, so zdaj že zdavnaj mimo. "Slovenija je po olimpijskih igrah dobila večje mesto na hokejskem zemljevidu in vsi nas poznajo po tej zgodbi, kaj je bilo v Sočiju, kaj smo tam dosegli. Res smo se predstavili v dobri luči, ves svet opozorili nase in tudi zato me prav nič niso gledali po strani," je razložil ris.
Najbolj ga je utrudil bejzbol
Urbas je bil na kampu edini hokejist, ki je igral na olimpijskih igrah, kar je sicer vedela večina prisotnih v garderobi. "Malo so me spraševali, predvsem Evropejci, tudi nekaj Severnoameričanov, bolj pa trenerji in novinarji. Ni pa bilo zdaj veliko govora o tem," je dejal otrok Olimpije, ki se je s 16 leti odpravil na Švedsko, kjer je igral kar sedem let.
Ko smo ga vprašali o prostem času in ali so si fantje lahko ogledali mesto, je dejal, da je bilo ob sicer zapolnjenem urniku vseeno za to nekaj priložnosti. "V torek smo celo šli na bejzbolsko tekmo, a je bila zaradi nevihte na žalost odpovedana. Na stadionu smo vseeno ostali tri ure in bili na koncu pravzaprav še bolj utrujeni," je priznal in dodal: "V petek smo si šli malo ogledat mesto, nekaj znamenitosti, kot sta Pentagon in Kapitol, pa sem videl le z avtobusa."
Brez obljub
Z igro na internih tekmah, zadnjo so odigrali pred povsem polno dvorano, je bil naš oklepnik, ki je nosil rdeči dres s številko 34, zadovoljen. Statistično je zbral dve podaji, uspešno in s sijajno potezo pa je na enem srečanju izvedel kazenski strel.
Zanimalo nas je, kakšen je bil tudi odziv kluba, ali je od trenerjev dobil kakšne koristne informacije, kako je sploh z njegovo prihodnostjo, kar zadeva Capitalse. "Dogovorili se nismo nič, tja se jeseni ne bom vrnil, ker imajo sklenjenih že toliko pogodb, tudi v ligi AHL, da ni več prostora za nove igralce. Morajo pač dati prednost tistim, ki so jih izbrali na naboru. Dejali so mi, da mi zaradi ne morejo ničesar obljubiti, ker ne vedo, ali mi lahko karkoli zagotovijo, predvsem gre tu za igralni čas. So pa bili, vsaj tako so rekli, razen če se mi niso zlagali, z mano zelo zadovoljni. Dejali so, da ničesar nisem narobe naredil, ampak da je tako stanje, da imajo preveč igralcev. V stiku bodo ostali, če bo kakšna sprememba pri igralcih ali še za kakšno povabilo na kamp naslednje leto," je stanje po koncu kampa opisal krilni napadalec, ki je lani prvič igral v nemški ligi DEL (München).
Na hitro smo se na koncu dotaknili tudi prihodnje sezone. Kluba ta trenutek še nima, nadeja se, da bo čez nekaj mesecev vseeno še enkrat poletel prek Atlantskega oceana. "Zdaj se agent pogovarja z ameriškimi moštvi in upam, da se bom jeseni vrnil tja. Liga AHL bi bila super, potem pa bomo videli, kaj bi lahko to še prineslo," je še zaključil mladenič iz Dolenje vasi pri Cerknici, ki si bo ta konec tedna verjetno še zadnjič to poletje privoščil nekaj dni oddiha, ko se bo s prijatelji za štiri dni odpravil na morje.
