S posebnimi energetskimi treningi naj bi ljudem s svojo terapevtsko skupino pomagal do boljšega življenja, a jim pri tem tudi uspešno praznil žepe. Zdaj je pred organi pregona prebežal v Dominikansko republiko.
Saša je vse od osamosvojitve pa do sredine prejšnjega desetletja spadal med najboljše slovenske igralce s celuloidno žogico. Sprva je združil moči s Štefanom Kovačem in Robertom Smrekarjem, ki sta se odlikovala še v dresu jugoslovanske vrste, pozneje tudi z Gregorjem Komcem, Sašem Lasanom in zadnjih deset let najboljšim slovenskim igralcem Bojanom Tokićem, s katerim je leta 2007 v dvojicah osvojil svoj zadnji naslov državnega prvaka.
Teh ima na seznamu kar 17, tri posamično in po sedem med moškimi in mešanimi dvojicami, po čemer je med moškimi rekorder, absolutno ga s tremi naslovi več prekaša le Biljana Todorović. Posamično je naslov prvaka osvojil v letih 1998, 1999 in 2003. Uveljavil se je v ljubljanski Olimpiji, še v devetdesetih letih našem daleč najuspešnejšem klubu, nato je igral tudi v srbski ligi za Sintelon. Od 2000 do 2002 je bil trener in igralec Preserja, pozneje je v podobni vlogi nastopal tudi v Lendavi.
Saša pa je bil poseben še po nečem. V drugem delu njegove namiznoteniške kariere je hkrati tekmoval tudi v malem nogometu (futsalu). V njem je bil član Litije, Extrema, Tomi Press Bronxa in Ratitovca. Še leta 2010 je podpisal triletno pogodbo z ljubljansko ekipo KMN Viktorbit eBlagajna. Toliko časa naj bi bil njen trener, zanjo je v prvi sezoni tudi igral, potem je članska ekipa zaradi pomanjkanja denarja razpadla. Po sicer nepreverjenih informacijah naj bi se v času igranja v Srbiji tam v tretjeligaški konkurenci preizkusil tudi v velikem nogometu.
ZDAJ TARČA ZGRAŽANJA
Ob koncu športne kariere se je na presenečenje mnogih lotil terapevtskega izobraževanja. Skupaj z ženo Eleno (nekoč je slišala na ime Alenka Kavčič) sta se odločila organizirati nespodobno drage tečaje numerologije za 720 evrov, letni trening pozitivne energije za 14.400 evrov, tako imenovani "intenziv" za 5500 evrov in še nekaj podobnih tečajev, v katere so v glavnem novačili ljudi, ki iščejo pot iz osebne stiske.
"Da se je zdaj posvetil tem terapijam, me je vsekakor presenetilo, saj prej ni verjel v nič. Tistim, ki smo hodili na bioenergijo, je celo govoril, da so to bedarije." Biljana Todorović
V praksi se je dogajalo, da ljudem iz skupine, ki se je je oprijelo ime sekta Happy, happy, saj so morali to besedo ves čas ponavljati, takšne terapije niso pomagale, ampak so jim le izpraznile denarnice in jih pahnile v še večjo stisko.
Zgražanje zaradi izžemanja strank že nekaj časa kroži tako po spletnih portalih kakor tudi v medijih. Mnogi se čudijo, kako da ne ukrepa država, že zaradi močnih sumov, da guruji utajujejo davke. Eden od nasedlih, po imenu Gregor, je pred časom v pogovoru za Slovenske novice opisal svojo izkušnjo s Sašo Ignjatovićem. Kot je dejal, je že po dobrih štirih mesecih vsakodnevnega skupinskega sproščanja in poslušanja različnih nasvetov postal pravi vernik. Odmaknil se je iz normalnega življenja, imeli so ga za čudnega in celo norega. Ko je o tem potožil Ignjatoviću, mu je ta dejal: "Če te imajo za takšnega, je to že napredno. Takrat se samo obrni in si reci: 'Deluje!'" Enkrat so ga celo vzeli s sabo za tri tedne v Dominikansko republiko. Ko je po nekaj mesecih vendarle sprevidel, da gre za prevaro, je svoj denar zahteval nazaj. Sašo mu je ob tem zabrusil: "Ta denar si kar v šupak (zadnjico, op. p.) porini!"
BIBA: PREJ SE JE IZ TEGA NORČEVAL
Nad takšno nenadno preobrazbo nekoč uspešnega športnika so presenečeni tudi tisti, ki ga bolje poznajo. Ena teh je tudi Biljana Todorović, še vedno aktivna namiznoteniška igralka, ki si že kar nekaj let kruh služi v francoski ligi. S Sašo sta bila dolgo dobra prijatelja, opisuje pa ga kot veselega človeka, ki ga podobne dejavnosti prej sploh niso zanimale. "Zame so novice, ki jih je v zadnjem času slišati o njem, vsekakor presenečenje, saj ga poznam kot precej drugačnega. Vedno je bil zelo preprost, nikoli ni dajal vtisa kakšnega poslovneža. Ravnal se je po sistemu 'Bo že, če ne danes, pa jutri'. Kot prijatelj je bil vselej pripravljen pomagati, nikoli ni bil zlonameren glede česarkoli. Da se je zdaj posvetil tem terapijam, me je vsekakor presenetilo, saj prej ni v nič verjel. Tistim, ki smo hodili na bioenergijo, je celo govoril, da so to bedarije."
Biba, kot kličejo Todorovićevo, Sašo opisuje kot človeka, ki je bil prej vedno pripravljen na šalo, zdaj pa je postal precej resnejši: "Sama ga kot takšnega ne poznam. V stvari, o katerih zdaj vodi tečaje, ni nikoli verjel, ampak se jim je samo smejal. Preobrazba je zdaj popolna. Še vedno sicer rad pomaga, le da je s tem, kar zdaj počne, postal celo nekoliko naporen. Tudi mene je nagovarjal, naj se njegovemu tečaju terapevtskega izobraževanja pridružim, ter govoril, da bom videla, kako dobra stvar je to."
Njegova dolgoletna soigralka v mešanih dvojicah je prepričana, da vsaj v namiznoteniških krogih celo ni nikogar, ki ga Saša ne bi nagovarjal k omenjenim terapijam: "Res pa je, da ko sem mu drugič rekla, da me to ne zanima, ni več drezal vame. Rekel je, naj mu sporočim, če se si bom premislila, ne morem pa reči, da je s tem 'težil'. Vsaj do mene ni bil nikoli tak."
"Sam si Saše nikoli nisem predstavljal kot terapevta ali zdravnika, saj ga poznam kot sproščenega človeka in šaljivca, na vseh področjih celo nekoliko neresnega. Težko ga vidim kot nekoga, ki komu lahko na ta način kakorkoli pomaga." Bojan Tokić
Biljana verjame, da Sašino navdušenje nad zdravljenjem s terapijo ni zraslo na njegovem zelniku: "Verjamem, da ga je v to nekdo moral prepričati. Kot takšnega ga od prej ne poznam. Mislim, da celotna 'pingpongaška' smetana deli moje mnenje, saj je zelo nenavadno, da je nekdo, ki je bil znan kot velik šaljivec, šel v nekaj takšnega. Prej se je iz ljudi, ki so v kaj verjeli, celo norčeval."
TO NI ZRASLO NA NJEGOVEM ZELNIKU
Ob vsem tem pa vendarle ne gre zanemariti dejstva, da so ljudje, ki so se pridružili terapijam njega in njegove soproge, v to šli po svoji volji in jih nihče k temu ni mogel prisiliti. Na to dejstvo opozarja tudi Biljana Todorović: "Nikomur ni nad glavo držal pištole in jih silil, naj naredijo to in to. Gre za odrasle ljudi, je pa ob tem res, da je iskal šibke osebe, največkrat tiste, ki so imeli čustvene težave. Takšnega človeka je tudi najlažje dobiti. Ne boš dobil nekoga, ki ima urejeno življenje in svoje finance. Veliko lažje bo tem metodam nasedel nekdo, ki ima v življenju težave in bo v tem videl rešitev. Čeprav ga tega nisem nikoli spraševala, sem dobila vtis, da je iskal prav takšne ljudi. Ob tem, da zdaj v njem iščejo krivca, drži, da je res prodajal meglo, a kot rečeno, k temu ni nikogar prisilil. Ljudje so se za te terapije odločali povsem zavestno. Lahko so vedeli, v kaj se spuščajo, drži pa, da so bili labilni."
KOŠČEK KOT DESNA ROKA
Biba nam je tudi razkrila, da je Saša Ignjatović iz namiznoteniških krogov na svojo stran pridobil še nekdanjega igralca Sobote iz Murske Sobote in pozneje ljubljanske Ilirije Jureta Koščeka, tam je bil tudi Sašin soigralec, ki je v terapevtski skupini deloval kot njegov pomočnik.
"Koščak je njegova desna roka, a je že po naravi bolj labilen človek, ki je čustveno vedno precej nihal. Tako meni kot vsej namiznoteniški smetani se zdi logično, da je za pomoč pridobil prav njega. Kot igralec ni bil slab, celo na robu reprezentance, po diplomi na fakulteti za šport je celo začel delati kot profesor. Potem je vse skupaj pustil, najel kredit in se povsem vrgel v posel s terapijami. Bil je drugačen od Saše, ljudem je znal tudi 'težiti'. 'Sale' je bil že šef, medtem ko je bil Jure tisti, ki mu je priskrbel delo. Znance je tudi nagovarjal, naj mu posodimo denar, česar Saša ni nikoli počel. Kot vem, je zdaj tudi Jure v Dominikanski republiki, od koder si ne upa priti nazaj, saj ga organi pregona že iščejo, " je še povedala nekdanja reprezentantka.
TOKIĆ: ŠEL JE TJA, KJER MU JE LEPŠE
Tudi naš najboljši namiznoteniški igralec Bojan Tokić se Saše Ignjatovića (uspešna igralka je bila tudi sestra Zvezdana, ki pa ni šla po njegovi poti) spominja kot veselega človeka, ki si ga v teh vodah ni nikoli predstavljal. "Ko sem jaz prihajal v reprezentanco, je bil Saša, ki je od mene skoraj sedem let starejši, njen standardni član. Na velikih tekmovanjih sva zelo dobro sodelovala. Zelo uspešna, med 16 v Evropi, sva bila tudi v igri dvojic. Leta 2008 je Saša izginil iz slovenskega namiznega tenisa in od takrat imam z njim zelo malo kontaktov. O tem, kar se dogaja z njegovo terapevtsko skupino, nimam pravih informacij. Vem le to, kar je bilo v medijih, kar je vse bolj po sistemu 'rekla, kazala'. Nekaj sem izvedel tudi od ljudi iz namiznoteniških krogov, točnih informacij, denimo o tem, ali je res pobegnil v Dominikansko republiko, pa jaz ne vem. S tem, kaj se res dogaja in za kakšne terapije gre, enostavno nisem seznanjen."
S Sašo sta se nazadnje dopisovala, ko je Slovenija na lanskem SP v Tokiu igrala proti Dominikanski republiki. "Malce sem ga pobaral, ali nam lahko povzročajo težave. Rekel je, da še vedno spremlja dogajanje in to je bilo tudi vse v zvezi z najinim kontaktom. Slišal sem, da je bil pred kratkim v Sloveniji in se je ustavil tudi pri sekretarju zveze Danetu Šarlahu. Sam dvomim, da je šlo za kakršenkoli pobeg, ampak je enostavno šel tja, kjer mu je lepše"
KOT TERAPEVTA SI GA NI PREDSTAVLJAL
Ne glede na vse pa se tudi Tokiću zdi nenavadno, da je njegov soigralec pristal v teh vodah: "Sam si ga nikoli nisem predstavljal kot nekega terapevta ali zdravnika, saj ga poznam kot sproščenega človeka in šaljivca, na vseh področjih celo nekoliko neresnega. Sam ga težko vidim kot nekoga, ki komu lahko na ta način kakorkoli pomaga. Vsi smo bili glede tega malce presenečeni. Je pa res, da se ljudje spreminjajo. Po koncu kariere gredo nekateri v eno in drugi spet v drugo smer. Kdo mu je svetoval in ga v to pripeljal zraven oziroma ali je do tega prišel sam, pa res nimam pojma."
Tudi Bojan pa ob tem dodaja, da za nikogar ne moreš dati roke v ogenj, da je takšen, kot si ga predstavljaš: "Kadar je zraven prisoten denar, potem je še manj tega prepričanja. Nočem pa se opredeljevati, ali je to goljufija ali pa človek res verjame v to, kar počne. Včasih so ljudje prepričani, da počnejo drugim dobro in da ima to pač svojo ceno."
Ker v zadnjem času nista bila v stikih, ga Saša tudi ni nagovarjal, naj se njegovi skupini morebiti pridruži: "Kot vem, on niti ni tisti, ki to počne, ampak ima okoli sebe izgrajeno skupino ljudi, ki delajo zanj in druge ljudi vabijo v ta sistem. Nekoč mi je v nekem sporočilu sicer omenil, da dela tudi z vrhunskimi športniki, direktno pa me osebno ni nikoli vabil."
ŽRTEV TUDI SAM
Kakorkoli že, življenje športnikov po končanih karierah ubira takšna in drugačna pota. Nekateri se znajdejo bolj, drugi manj. Izkoriščanje naivnih ljudi za svoje lastne materialne interese zagotovo ni nekaj, kar bi pričakovali od nekdanjega vrhunskega športnika, saj bi naj bil prav šport tisti, ki naj bi ljudi naučil vrednot fair playa in medsebojnega spoštovanja.
Glede na to, kako se je Sašo v teh letih spremenil, pa se je težko znebiti vtisa, da je bil žrtev kakšne takšne "terapije" na osebni ravni tudi sam in da njegovo življenje usmerja nekdo, ki mu je zelo blizu... Kakšno drugačno teorijo, ki bi ga od tega odvrnila, bi potreboval tudi on, dokler ne bo tudi zanj prepozno. Da se mu zaradi pritožb ljudi in izogibanju plačevanja davkov ob vrnitvi v domovino ne obeta nič dobrega, pa je tako ali tako jasno.
