Vaš kolega Jernej Damjan je razkril, da sta se o scenariju, ki se je nato dejansko zgodil v Planici, med sabo šalila že po petkovi tekmi in da ste mu celo dejali, da v korist ekipe, če bi šlo za Petrov kristalni globus, morda ne bi doskočili v telemark. Kako zdaj gledate na te dogodke?
Še vedno mislim, da sem ravnal prav. Poleg tega sem skočil že prej, ko nisem mogel vedeti, kaj se je že in kaj se še bo zgodilo. Pri skoku, ki ti uspe morda trikrat v življenju, je težko karkoli odvzeti stran.
Ste, ko ste bili kot četrti po prvi seriji na vrhu zaletišča, sploh vedeli, kakšno je stanje in na katerem mestu je Severin Freud?
Ne, takrat nisem vedel nič. Na vrh skakalnice sem šel že kakšnih deset številk prej, saj sem bil četrti po prvi seriji. To je torej približno petnajst številk pred koncem. Potem sem se osredotočil le na svoj polet in nisem imel pojma, kaj se na tekmi dogaja in kakšen je vrstni red.
Verjetno ste v tistem trenutku razmišljali zgolj o tem, da skočite čim bolje in se uvrstite na zmagovalni oder.
Ne, o uvrstitvi in rezultatu sploh nisem razmišljal, ampak zgolj o čim boljšem skoku. Ta mi je nato res dobro uspel.
Že po tekmi ste povedali, da vam Peter Prevc vsega skupaj ni v ničemer zameril. Sta pozneje o tem še kdaj govorila?
Mislim, da sva vse povedala že v Planici. Pozneje te teme nisva več načenjala, tudi ne v smislu kakšne medsebojne šale. Najin odnos je ostal enak kot prej, še vedno ostajava prijatelja in tudi na tekmah bova še naprej 'cimra'.
Če bi po prvi seriji vodili vi in bi vedeli, da z malce slabšim skokom lahko pomagate Petru do velikega kristalnega globusa, bi v tem primeru izpustili telemark?
To je zdaj zelo težko reči. Mislim, da bi vsak skakalec, ki trenira že dvajset let, za dosego cilja in da bi bil čim boljši, ravnal tako, kot sem jaz. Lahko rečeš drugače in si hkrati misliš nekaj drugega, a sem prepričan, da sem ravnal prav. Vedno zmaga boljši in očitno sem bil tisto tekmo jaz tisti, ki je bil boljši. No, mogoče tudi ne, a upam, da sem bil. Vseeno sem imel le nekaj prednosti, a o tem raje ne bi več govoril.
So vas odzivi po tekmi kaj zmotili? Bilo je tudi kar nekaj kritik na vaš račun ...
Malce že, a prav dosti jih nisem niti bral. Takoj po finalni tekmi sem z dekletom odpotoval na Kubo, kjer nisem bil v stiku z internetom.
To poletje ste se bolj posvetili dirkanju z avtomobili in že na prvem reliju, ki ste se ga udeležili, doživeli nesrečo, v kateri ste jo na srečo odnesli brez posledic.
Dan prej sem na cesti, ki je nisem dobro poznal, vozil z gumami brez 'profila'. Za tekmo sem se odločil, da jo bom kot predvoznik odpeljal malo bolj počasi, in izbral navadne gume, ki imajo precej slabši oprijem. Guma se je hitro začela pregrevati, česar nisem pričakoval, saj s tem nimam dovolj izkušenj. Prav na ovinku, na katerem sem zletel s ceste, je začela 'držati'. V tisti ovinek sem sicer pripeljal s 15 do 20 kilometrov manjšo hitrostjo kot dan pred tem, a se vseeno ni izšlo. Dejansko sem zletel s ceste na najslabšem mogočem mestu, saj je bila tam ravno grapa in se je avto takoj prevrnil.
In s kakšno hitrostjo ste zapeljali v tisti ovinek?
Več kot 50 ali 60 na uro zagotovo ne, saj sem že prej stopil na zavoro.
Bi zdaj, če bi vedeli, kako se bo izteklo, vseeno raje startali s tekmovalnimi gumami?
Ne. Pozneje se ne da ničesar več spremeniti, ampak se je treba spoprijeti s posledicami. Nisem človek, ki bi si zdaj želel nekaj popravljati za nazaj. Vsaka izkušnja je za nekaj dobra in mislim, da sem se iz tega nekaj naučil.
Kakšni so bili odzivi?
Nič posebnega, važno, da sem ostal cel. Pločevina se že nekako popravi ali pa proda, kot sem storil jaz. Zaradi tega sem tudi začel dirkati z avtomobili. Okoli tebe je varnostna kletka, ki te nekako zaščiti, medtem ko na motorju tega ni.
Boste v prihodnje še dirkali?
Letos gotovo ne, potem pa bom videli, kako in kaj. Za zdaj gorsko-hitrostnih dirk nimam več namena voziti. Morda bomo s prijatelji kdaj šli na obisk kakšne proge, pa še to se utegne zgoditi, da se bom le peljal zraven.
Je v avtomobilizmu več strahospoštovanja kot na skakalnici?
Skačem že več kot dvajset let, avto vozim od 18. leta, po dirkališčih pa sem se začel voziti pred tremi ali štirimi leti. V štirih letih nikoli ne bom dobil toliko izkušenj kot v dvajsetih letih na skakalnici. Tudi vsi najbolj izkušeni dirkači so že razbili kakšen avto. To ni nič takega, res pa je, da je šlo za bedarijo.
Zdaj ste renault megane raje zamenjali za seat ibizo.
To sem tako ali tako nameraval storiti. Megana sem moral takoj prodati, da sem lahko odplačal seata. Ker sem imel povsem navadno zavarovanje, na dirki pa zavarovalnica tako ali tako ne krije stroškov, je bilo kar nekaj finančne škode. Na srečo avto ni bil tako razbit, da se ga ne bi dalo popraviti, tako da sem ga potem lahko dokaj dobro prodal in si zagotovil drug prevoz na treninge. Nekaj tisočakov je šlo, a če se podaš v kaj takega, si moraš to vzeti v zakup.
Ste strošek poravnali sami ali je kaj prispeval tudi oče?
Kdo? Oče? On bi mi še kaj zaračunal. (smeh) Za avto mi nikoli ni dajal zraven, saj imamo doma tako politiko, da si moraš vse prislužiti sam. Za zdaj se za avto še nikoli nisem zadolžil in upam, da se tudi v prihodnje ne bom. No, razen če ne bi imel dovolj dobrega avta, da se v njem ne bi počutil varnega. Drugače je avto zame prevozno sredstvo, in ne način, da se z njim pokažeš. Če ne gre drugače, nekaj zanj prispeva še dekle. Malce so pomagale tudi premije za nagrade v prejšnji sezoni, ki smo jih dobili malo pred tem.
Pogodbe za novo sezono ste lani podpisali šele novembra. Verjamete, da bo letos hitreje?
Menim, da bo letos precej prej. Stvari so se že začele obračati in ne vidim težav, da pogodbe ne bi bile zelo kmalu podpisane.
Letošnji poletni uvod v sezono s celinskim pokalom v Kranju ste izpustili. Kako to?
O tem smo se pogovarjali že pozimi. Že lani mi je bilo žal, da sem skakal v Kranju. Tam si sicer lahko dvigneš samozavest, če si precej spredaj, a navadno so težave z vetrom. Potem lahko samozavest tudi zelo hitro izgubiš, kar se je meni primerilo dve leti zapored, zato sem raje poskusil nekaj novega. Prav veliko škode si s tem nisem mogel narediti.
Kakšne ambicije imate na poletni veliki nagradi, ki se konec tedna začenja v Wisli?
Skoki za zdaj še niso na tisti ravni, kot bi si želel, da so. Kakšen skok naredim dober, a vemo, da če gre le za enega na nekaj treningov, ne gre pričakovati, da se bo zgodil tudi na tekmi. Nihanja je preveč, a ve se, da se čez poletje veliko trenira za zimo. To si vzamem v zakup. Pomembna je zima in upam, da bom letos začel bolje kot lani. Najbolj me jezi prav to, da sem že nekaj let zapored sezono začel veliko preslabo in pod svojimi cilji.
Boste podobno kot Prevc tekmovali le v prvem delu poletne velike nagrade ali imate kakšne ambicije tudi v skupnem seštevku?
To je povsem odvisno od razpleta. Namen imam iti na večino tekem, tudi na Japonsko in v Kazahstan, tudi zato, da čez poletje ohranim tekmovalni ritem. Če skoki ne bodo na pravi ravni, verjetno ne bom šel na tekme.
Kako gledate na spremembo pravil, ko vam bodo drese pregledovali že pred skokom?
Večjih razlik zaradi tega ne bo. Verjamem, da se bomo na to navadili enako, kot smo se na vse ostale spremembe. Na vrhu zaletišča bo treba paziti na tekmovalno rutino, saj si se po navadi vedno dresa še kaj dotaknil in ga popravljal, zdaj se ga po meritvi ne smeš več niti dotakniti. Treba bo torej paziti, da avtomatizem ne bo prišel v glavo, saj si potem lahko hitro diskvalificiran. Vsaj prvi dve ali tri tekme bo torej treba biti z mislimi tudi pri teh pravilih, in ne zgolj pri skoku. To pravilo je za zdaj še testno, a je 90-odstotno verjetno, da bo ostalo tudi pozimi.
Lansko pravilo, ki ga nato niso sprejeli, ko je enakovredno štela tudi kvalifikacijska serija, vam verjetno ni bilo preveč všeč.
Zaradi tega sem tudi izgubil tekmo. Celotno tekmovanje se je potem preveč razvleklo, tudi za gledalce je bilo vse skupaj težko pregledno. Tekmovanje v parih na novoletni turneji je že toliko časa, da so se ljudje že navadili, ta poskus pa mi ni bil všeč. Šport je treba čim bolj poenostaviti. Tudi pri atletiki se točno ve, da zmaga tisti, ki prvi priteče skozi cilj. Pozdravljam pa pravilo glede vetrovne izravnave. Nekako smo tako skupaj, da je dobro, če ob slabem vetru dobiš vsaj nekaj povrnjeno.
Kako ste preživeli letošnji dopust?
Z dekletom sva bila teden dni na Pagu, že prej pa že 14 dni na Kubi, ki sva jo prevozila po dolgem in počez. Naredila sva nekaj čez 3000 kilometrov. Kaj posebej adrenalinskega pa tam nisva počela. Kdaj se je treba tudi malce odklopiti in se spočiti. Letos sem zgolj smučal na vodi, lani sem se preizkusil tudi v windsurfingu.
