© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
28.11.2014 13:55:00

Pekel je za heroje

Arsen Perić

Vsako gostovanje v ligi prvakov je zahtevno, težko, a prihajajoče je vendarle zgodba zase. Če malce pretiravamo, nad vhod v novi dom Vardarja bi lahko pribili tisto Dantejevo. Opustite vsakršno upanje, vi, ki vstopate.

Dvorana za šest tisoč in še nekaj duš, poimenovana po revolucionarju Janeju Sandanskemu, je trenutno eno najbolj vročih evropskih igrišč. Ni jih malo, ki menijo, da celo najbolj vroče, pekel pa tista beseda, ki največkrat pride na misel.

"Vzdušje v dvorani je bilo nekaj najboljšega, kar sem doživel v svoji karieri. Neverjetno, brez besed sem," je pred tedni z navdušenjem, začudenjem, pa bržkone tudi malce nevoščljivosti pravil ploskanja s pivom oboroženih upokojencev vajeni Mads Mensah Larsen, član Rhein-Neckarja, ki je Celjanom v drugem polčasu nedeljske tekme povzročal še največ preglavic.

NI NE PRESTIC NE LAŽAKA
Na jugu, na Balkanu, je to pač druga zgodba. Tam na tribunah ni ne prestic ne ležaka, je pa marsikaj drugega. Iz pekla, ki ga znajo pripraviti vročekrvni skopski navijači s Komiti na čelu, resnično le redki junaki odnesejo celo kožo. Dovolj zgovoren je že podatek, da je v zadnjih dveh sezonah to uspelo le Veszpremu, vsi drugi so v Skopju pustili vsaj točko, pa tako med drugimi tudi Barcelona, PSG, Rhein-Neckar ... Pristaši raznih teorij zarot bi dodali, da moraš biti v makedonski prestolnici boljši za precej več kot pa le en gol, če želiš računati na kakšno točko. Najbrž niso prav daleč od resnice.

ŽE NEKAJ BOLEČIH KLOFUT
Kratek pogled v zgodovino razkriva, da so tudi slovenski klubi v Skopju nekajkrat že prejeli bolečo klofuto. Dobesedno in v prenesenem pomenu. Zdaj že pokojni Cimos se je denimo pred tremi leti z juga vrnil ne samo poražen, ampak tudi pošteno pretepen, prav dosti bolje pa se ni godilo niti Gorenju leto dni pozneje. Takrat je Velenjčane vodil aktualni celjski trener Branko Tamše, ki mu zadnje gostovanje v deželi večnega sonca seveda ni ostalo v najlepšem spominu, njegovo moštvo je namreč tistikrat podleglo vzdušju, padlo v mlin Metalurga ter v prvem polčasu zmoglo, reci in piši, šest golov.

SVOJEVRSTEN SPOMENIK
Vse to je seveda voda pod mostom, od takrat se je marsikaj spremenilo, Metalurg tudi ni Vardar in Vardar ni Metalurg, vseeno pa je neki pokazatelj, kaj lahko pivovarji pričakujejo jutri ob 19. uri v dvorani, s katero si je ruski mecen Sergej Samsonenko v makedonski prestolnici zgradil svojevrsten spomenik. In čaka jih pekel, pekel pa je za heroje. In upajmo tudi za pivovarje.