Možakarji, za katere je letnica rojstva le mrtva črka na papirju, nekateri so pravzaprav kot vino; starejši so, boljši so. Pod drobnogled smo vzeli šesterico, ki kljubuje letom.
1 Thierry Omeyer (38 let)
V začetku novembra je dopolnil 38 let, minili pa sta že dve desetletji, odkar je v dresu Selestata začel svojo pot proti zvezdam. Eden najboljših vratarjev vseh časov, ni lovorike tam zunaj, ki je ne bi osvojil, PSG pa predstavlja zadnji izziv v veličastni karieri. Najboljši, ko je najbolj treba, kot je lepo pokazal januarja na Danskem.
2 Jerome Fernandez (37 let)
Kapetan, gonilna sila in najboljši strelec. Toulousa ter še vedno eden najboljših igralcev francoske lige. Velik igralec in velik človek, o čemer bi veliko vedel povedati njegov klubski soigralec Miha Žvižej. Najboljši strelec v zgodovini reprezentance, katere član je že poldrugo desetletje. Kariero si želi končati v Riu.
3 Renato Vugrinec (39 let)
V Skopju je Ptujčan našel svoj drugi dom, in tudi zato pred meseci kljub prazni blagajni ter neuspelemu prevratu ostal zvest Metalurgu. Najboljši strelec makedonskega prvaka, niso redki večeri, ko zabije prek deset golov. Januarja se po petih letih vrača na velika tekmovanja, tokrat v dresu makedonske reprezentance.
4 Kasper Hvidt (38 let)
Še en vratar, ki vztraja na veliki sceni. Ključe od vrat danske reprezentance je sicer Niklasu Landinu predal že pred štirimi leti, zato pa v klubu še vedno brani na visoki ravni in tudi zato Kolding že trideset tekem zapored ni okusil grenkobe poraza. Še vedno poln emocij, še vedno sem in tja pade v trans in takrat ...
5 Alberto Entrerríos (38 let)
Po več kot desetletju v vrstah Ciudad Reala/Atletica je leta 2012 odšel v Francijo in oblekel dres Nantesa. Še vedno vrhunski levi zunanji, ki je trenutno sicer poškodovan, kar se pozna tudi na rezultatih Nantesa. Od reprezentance se je poslovil na vrhu, po 240 nastopih in 756 golih, v Barceloni, z naslovom svetovnega prvaka.
6 Juanin Garcia (37 let)
Levo krilo Naturhousa je še vedno hitrih nog in mirne roke, s širokim repertoarjem strelov in v svoji dolgoletni karieri se je dodobra nastreljal. Prvi rokometaš, ki je v (nekoč) mogočni španski ligi zabil prek dva tisoč golov, še vedno tudi najboljši strelec španske izbrane vrste, Slovencem pa je v spominu ostal predvsem po izgubljenem dvoboju iz oči v oči z Dejanom Perićem na tisti legendarni tekmi Celja in Ademarja.
