A vendarle se je marsikaj spremenilo, odkar je v Skopje in dvorano Kale skozi velika vrata zakorakal Sergej Samsonenko. Muha enodnevnica, še en bogati ruski tajkun, ki potrebuje igračko za prosti čas, so še pred dobrim letom dni številni s precej dvoma ali pa posmeha gledali na njegove megalomanske načrte in razsipanje z denarjem. Zdaj taisti nejeverni Tomaži pravijo, čim več takšnih, kot je on.
NAJPREJ ZVEZDICE, NATO ZVEZDE
Zelo kmalu je namreč pokazal in dokazal, da misli resno, da njegove obljube niso bile iz trte izvite. S polno vrečo denarja je v svetu rokometa krenil na do takrat redko videni »šoping« in v makedonsko prestolnico so začele kapljati najprej zvezdice, potem pa čisto prave zvezde evropskega rokometa. Dibirov, Čipurin, mali Dušebajev, pa letos Lacković, Gorbok, Šterbik ... Še več, v zgolj šestnajstih mesecih je zgradil zelo moderno dvorano za pet tisoč in še nekaj duš z vsemi pripadajočimi objekti in za nameček, tako za povrh, iz dobre volje celotnemu kompleksu dodal še hotel. Skopje, še pred leti rokometne rovte, je čez noč postalo ena najbolj zaželenih destinacij.
TAKO Z ŽENSKO KOT MOŠKO EKIPO
Proračun je stvar razprave, marsikaj gre tudi na roko oziroma pod mizo in ni zabeleženo v nobeni knjigi, vsa ta silna vlaganja pa so se seveda poznala na igrišču. V dobrem letu dni je ženski del Vardarjeve družine pripeljal na zaključni turnir lige prvakov, moškega pa na njegov prag. Enajst sekund so bili oddaljeni od Kölna, a Flensburg je predvsem po zaslugi hladnokrvnega Skandinavca Andersa Eggerta v nasprotju z marsikom drugim iz pekla odnesel celo kožo. Tolažbo je predstavljalo zmagoslavje v ligi SEHA, a tista prava stvar tako ali tako še sledi. Biti evropski prvak tako z žensko kot moško ekipo je namreč tisti končni, sveti cilj. Še pred dobrim letom bi se ob tem marsikdo le nasmehnil, danes pa ...
OD POLITIKE DO LETALA
S Samsonenkom namreč ni nemogočih poti. Koliko ima možak iz Sankt Peterburga dejansko pod palcem, je predvsem stvar ugibanj. Svoje prste ima zraven v marsikaterem podjetju in projektu, je lastnik ene največjih stavniških hiš (Betcity) na področju rajnke Sovjetske zveze, na Poljskem, v Nemčiji, Rusiji in Ukrajini ima več gradbenih podjetij, v domovini pa trgovine s športno opremo. V Makedoniji, domovini svoje žene, gradi, vlaga, vse bolj dejaven je v politiki, pred meseci je kupil še nogometni klub Vardar, v lasti ima bojda dve letali.
Tisti, ki ga bolje poznajo, pravijo, da je zaljubljen v rokomet, včasih gre v tej ljubezni tudi predaleč, pa je v lanski sezoni za kratek čas sedel celo na trenersko klop. Kmalu je spoznal, da vendarle še ne ve vsega o rokometu, sicer pa zdaj, ko je na klopi Raul Gonzalez, učenec slovitega Kirgiza Talanta Dušebajeva, po tem niti ni več potrebe. Danes bo na tribunah Zlatoroga. Človek, ki je spremenil evropski rokometni zemljevid.
