Na devetih preizkušnjah so trikrat zmagali, dvakrat igrali neodločeno in štirikrat izgubili. Zadnji poraz so doživeli v sobotnem večeru proti Olimpiji, ki se ob Kamniški Bistrici že od nekdaj počuti odlično.
Ljubljančani so se veselili nadvse pomembnih točk, s katerimi so se vrnili v enakovreden boj za drugo mesto na lestvici, rumeno-modri pa se ne morejo kar tako sprijazniti, da so ostali praznih rok. Med drugim s prstom kažejo na delivce pravice.
"Navadili smo se že, da nismo deležni nobene pomoči oziroma vsaj nevtralnih pogojev. Borimo se proti velikim silam, ampak kljub temu gledamo le nase. Nikoli ne jokamo, zato čestitam Olimpiji za zmago," je po tekmi med drugim povedal domači trener. O tem, v kolikšni meri je takšno razmišljanje upravičeno, na tem mestu ne bom sodil, zame je po sosedskem obračunu veliko bolj zanimivo nekaj drugega.
"Kljub porazu sem zelo ponosen na predstavo svoje ekipe. Če bomo sposobni ponoviti takšno energijo in kvaliteto v igri, v prihodnost zrem z velikim optimizmom, saj bomo le redko ostali brez točk. Nisem razočaran. Še več, svojim fantom lahko le čestitam," je bila ena od misli Luke Elsnerja po sedmem porazu. In presenetila me je veliko bolj, kot si morda predstavljate.
Sicer je dejstvo, da skušajo trenerji iz poraza vedno izluščiti kakšno pozitivno zadevo, in seveda je tako prav, kar gotovo velja tudi v primeru nekdanjega odličnega prostega branilca, ki postaja nova zvezda na slovenskem trenerskem nebu. O njegovem potencialu ne dvomim, prav tako kot o tem, da ga čaka še veliko dokazovanja. Ogromno, kar je glede na to, da je šele na začetku svoje poti, kakopak nekaj samoumevnega.
Priznam, da zelo podrobno spremljam njegovo delo ter tudi javne nastope, in moram priznati, da me je v soboto s pohvalami na račun svojih varovancev malce osupnil. Ker je spremenil retoriko, na katero sem bil v bližnji preteklosti navajen. Presenečal je s kritikami ekipi, ko sam za to nisem videl ali našel prave potrebe. Še več, včasih so se mi zdele celo nesmiselne. Tudi med pripravljalnim obdobjem in posamezne puščice so bile precej strupene. S čimer ni nič narobe, vsak ima svoj način dela, svoj način komunikacije.
Je ocenil, da se igralci na graje odzivajo boljše kot na pohvale, ali je morda želel s tem dokazovati svojo ambicioznost? Kakorkoli že, zdaj je "ploščo obrnil". Hvalil je in bil ponosen po tekmi, na kateri so Domžalčani ostali brez želenega in dragocenega izkupička. In prepričal okolje, v katerem deluje, marsikoga drugega precej manj, da je ekipa igrala zelo dobro, da je to prava pot za končnico sezone.
Neizmerno me vznemirja vprašanje, ali je zasuk morda posledica spoznanja, da pretirane kritike vendarle niso dosegle pravšnjega namena in bo odslej ravnal drugače, ali je šlo za "dnevno potrebo" v pričakovanju pokalnega koprskega obračuna?
Vsekakor pa bom Luko Elsnerja še naprej podrobno spremljal. Z veseljem!
