Čas hitro teče in le še nekaj dni nas loči do sedme tekme slovenske reprezentance v kvalifikacijah za Euro 2016. Srečko Katanec bo v petek svoje varovance odpeljal v Basel, tam se bodo v soboto ob 20.45 začeli meriti z izbrano vrsto Švice. O tem, kako pomembna tekma je pred Slovenijo, pa bržčas ni treba izgubljati besed.
Če se bo želela Slovenija prvič v svoji zgodovini neposredno prebiti na veliko tekmovanje (doslej ji je to trikrat uspelo ob pomoči dodatnih kvalifikacij), bo morala v Švici drago prodati svojo kožo. Poraz bi jo bolj ali manj obsodil na boj za tretje mesto, ki še vodi v dodatne boje, predvsem zmaga pa bi jo postavila v položaj, v katerem bi njene delnice spet kotirale precej visoko. Ni namreč zanemarljivo, da bo Švica naslednji teden gostovala pri doslej še nepremagani Angliji; če bi tam izgubila in če bi Slovenija morebitni zmagi v Baslu dodala še slavje nad Estonijo, ki bo obiskala Ljudski vrt, potem bi bila pot do drugega mesta na široko odprta.
Sliši se seveda dobro, v praksi pa bo to precej težje izvedljivo. Če nič drugega, so Švicarji lačni maščevanja: še vedno jih boli, kako so lani izgubili na gostovanju v Mariboru. Tedaj so bili – roko na srce – boljši nasprotnik, priigrali so si nemalo priložnosti, toda načina, kako premagati odličnega Samirja Handanovića, niso našli. Za nameček so v obrambi storili napako, zakuhali enajstmetrovko in Milivoju Novakoviću dovolili, da je zabil gol za sladko zmago domače zasedbe. Nobenega dvoma ni, da je švicarski spomin na tedanje dogajanje še kako svež, a kakopak ne razmišljajo zgolj o poravnavi starega računa. Tudi njim je kristalno jasno, da bi lahko v soboto ubili dve muhi na en mah: z zmago bi sebe približali, Slovenijo pa oddaljili od drugega mesta na lestvici skupine E.
NEKOLIKO DRUGAČE
Prepričani smo, da se Srečko Katanec pomembnosti tekme še kako zaveda, hkrati verjamemo, da bo znal karte zložiti tako, da bo Slovenija na baselski zelenici kar najmočnejša. Na prvi pogled se sicer zdi, da večjim dilem pri sestavi začetne enajsterice ne bi smelo biti; Katanec že nekaj časa zaupa ožjemu krogu nogometašev, iz tekme v tekmo v "udarnih enajst" v glavnem prihaja le do takšnih ali drugačnih korekcijskih popravkov. Tudi tokrat ne gre pričakovati revolucije, vendarle pa je stanje nekoliko drugačno.
V prvi vrsti, ker Katanec ni vpoklical dveh standardnih članov reprezentance. Kaj reprezentance, celo začetne postave. Aleš Mertelj je bil "kaznovan", ker se je zlil s sivim podpovprečjem svojega mariborskega kluba, Mišo Brečko pa vabila ni prejel, čeprav je po selitvi iz Kölna v Nürnberg spet začel redno igrati. Zasavec je bil zadnjih enajst let bolj ali manj vedno zraven, v tem času je odigral tudi 74 tekem, toda tokrat bo zgolj navijač. Vrata mu – tako Katanec – ostajajo odprta, a zdaj bo desno stran obrambe zasedel nekdo drug. Prav z Mertljem in Brečkom sta pred prihajajočo tekmo povezani največji dilemi – kdo bo igral namesto njiju?
KAMPLOVA ŽELJA
Zdi se, da je glede desnega boka vse jasno. Tja naj bi se z leve strani obrambe preselil Andraž Struna, ki naj bi bočna položaja zapolnil skupaj z Bojanom Jokićem. Precej bolj zanimivo bo videti, kdo bo zamenjal Mertlja, ki je v teh kvalifikacijah zaigral na štirih tekmah od šestih. V prvi enajsterici je bil tudi na zadnjem obračunu z Anglijo, toda to mu vnovičnega vpoklica ni zagotovilo.
Kandidatov za to, da zapolnijo nastalo vrzel, je kakopak kar nekaj: v reprezentanco sta se vrnila Rene Krhin in Dalibor Stevanović, ob Jasminu Kurtiću bi bil lahko tudi Rajko Rotman. Toda ali obstaja možnost, da bo eno od dveh pozicij defenzivnega vezista (seveda ob predpostavki, da se bo Katanec spet odločil za taktično postavitev 4-2-3-1) zasedel kar Kevin Kampl? Novi član Bayerja iz Leverkusna je ne nazadnje junija v pogovoru za Dnevnik dejal, da je "defenzivni vezist moje idealno igralno mesto, na katerem najraje igram, v tej vlogi je moj prispevek k ekipi največji".
ZGOLJ S SAN MARINOM
Katančeve zamisli glede Kampla so bile sicer doslej bolj ali manj drugačne, toda njegova tokratna selitev ob Kurtićev boj bi morda bila logična tudi zaradi dobre forme, ki se na začetku nove sezone drži Valterja Birse in Josipa Iličića. Slednji je bil igralec prvega kroga serie A, Birsa je "razsvetlil" dogajanje drugega kroga, ko je na tekmi z Laziem dvakrat podal in hkrati zadel po čudovito izvedenem prostem strelu.
V teh kvalifikacijah se je le enkrat zgodilo, da je Slovenija tekmo začela z Birso in Iličićem na zelenici. In takrat je bil to zadetek v polno, Katančevi varovanci so slavili s kar 6:0. Je pa res, da je bil nasprotnik San Marino, ki je seveda neprimerljiv s Švico. Tedaj je bil na desnem krilu Birsa, na levem Andraž Kirm, v sredini je igral Jojo, vezno linijo sta "zapirala" Kurtić in Kampl. Predvsem Iličić in Kampl sta se tedaj na igrišču počutila res dobro, a nasprotnikove skromnosti vendarle ne gre zanemariti.
PRIMERNO RAVNOVESJE
Glede na to, kar se napoveduje v Švici – torej ofenzivo domačih –, in glede na izkušnje iz preteklosti ne gre pričakovati, da se bo Katanec tudi tokrat odločil za "sanmarinsko" vezno linijo. Vseeno je mogoče pričakovati bolj zaprto formacijo. Toda – ali se ne bi izplačalo tvegati? Slovenija bo na evropskem prvenstvu igrala, če si bo to zaslužila. Zaslužila si bo, če bo boljša od tekmecev. In od tekmecev bo boljša, če jih bo premagala. Kako pa jih premagati? Tako, da dosežeš gol več. In kako do gola več? Na prvi pogled se zdi odgovor jasen: s tistimi, ki gole najlažje zabijajo.
A nogomet je vendarle preveč kompleksna igra, ne nazadnje je treba poskrbeti tudi za to, da se tvoja mreža zatrese manjkrat od nasprotnikove. Zato bo treba kakopak poiskati primerno ravnovesje med obrambo in napadom. In lahko si le želimo, da bo Katancu uspelo. Tako kot mu je denimo leta 2001, ko je Slovenija prav v Baslu z 1:0 premagala Švico in dosegla eno ključnih zmag na poti do svetovnega prvenstva 2002 ...
