Od morečega večera v kazahstanski prestolnici je minilo že nekaj dni. Kakšen je danes pogled nazaj? Je drugačen, kot je bil takoj po tekmi?
Ne, še vedno je isti. Takoj po tekmi smo bili mirni, saj se je zgodil nogomet, in nič več. V klubu nikoli nismo razmišljali drugače, kot da vemo, kdo smo in kaj smo.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da je Maribor v svetu nogometa finančni palček, ki odlično dela. Da se je uvrstil v skupinski del lige prvakov in trikrat v skupinski del lige Europa, pa je potreboval tudi srečo pri žrebu in srečo na igrišču.
Po obračunu z Astano se je vendarle težko znebiti občutka, da je bilo mogoče storiti več.
Se strinjam, toda to je bil tudi edini par v kvalifikacijah za ligo prvakov, v katerem je ena ekipa prihajala naravnost s priprav, druga pa je bila v polnem tekmovalnem ritmu. V ostalih sta bili glede tega obe v enakem položaju. Ali obe v ritmu ali obe na začetku sezone. Preprosto smo imeli smolo. Tudi na igrišču. Oba prejeta gola v prvem polčasu lahko označimo tudi za avtogola. Pri obeh je žoga pri poskusu bloka spremenila smer in najbrž se boste strinjali, da se to ne dogaja ravno pogosto. Oziroma se zelo, zelo redko. Kot sem že dejal, se je preprosto zgodil nogomet. Nič drugega, nič drugačnega. Nismo igrali nič bolje in nič slabše, kot smo v preteklosti proti Zrinjskemu, Dudelangeju ... A tokrat je bila na nasprotni strani odlična ekipa z velikimi finančnimi vložki, ki je v vzponu.
Ali igralcem po teh dveh tekmah kaj očitate?
Ne, na teh dveh tekmah jim ne morem očitati ničesar.
CELOTEN INTERVJU SI LAHKO PREBERETE V PONEDELJKOVI IZDAJI EKIPE SN!
