Pomembnost tekme je v Ljudski vrt privabila spodobno število gledalcev, v hladnem zgodnjem večeru se jih je na tribunah zbralo okrog štiri tisoč.
ANEFF ZA ZGODNJE VODSTVO
Začelo se je po sanjskem scenariju Domžalčanov, gostje so že v četrti minuti povedli in si pripravili sijajno izhodišče za nadaljevanje dvoboja. Znova so zadeli po prekinitvi. Janža je izvedel kot z desne strani, Parker je žogo preusmeril proti drugi vratnici, kjer jo je osamljeni Aneff iz bližine potisnil v mrežo. Za prednost vodilne ekipe na lestvici in šok pod Kalvarijo.
Zgodilo se je že videno, zgodnji zaostanek je kakopak katastrofalno vplival na stanje duha v vijoličasti zasedbi. Kar nekaj časa so delovali zmedeno, brezidejno, nato pa so se počasi vendarle zbrali in začeli prevzemati pobudo. Do prve polovice prvega dela so prišli v tri obetavne situacije, iz katerih bi lahko iztržili več, a se Sallalich, Bohar in Zahović v odločilnem trenutku niso najboljše odzvali.
V 25. minuti je Viler iz prostega strela zadel le zunanji del mreže, toda kljub nekaj poskusom proti Vidmarju je bilo nemogoče spregledati, da mariborska igra ni bila na želeni ravni. Na drugi strani so Domžalčani razumljivo zgostili prostor na sredini igrišča in prežali na priložnost za protinapad. Varovanci Luke Elsnerja so bili mirni, v domači zasedbi je bilo ob pomanjkanju pravih rešitev v napadalnih akcijah zaznati vse več živčnosti. Prav tako kot na tribunah, v 38. minuti pa so znova zapretili tudi gostje. Aneff je dolgo preigraval v kazenskem prostoru in z desne strani podal pred vrata, kjer sta bila Šuler ter Handanović dovolj zbrana in nevarnost odpravila.
V odsotnostih 4:3
Ante Šimundža in Luka Elsner sta imela pri sestavi ekipe nekaj težav. Pri vijoličastih je viroza preprečila nastop Ibraimiju in Filipoviću, Rajčević in Mejač sta manjkala zaradi poškodbe, prav tako kot pri rumeno-modrih Dobrovoljc in Husmani, Horić je moral odslužiti kazen rdečega kartona s pokalne preizkušnje proti Olimpiji.
TAVARES V VRATNICO
Trenutke pred odhodom na odmor je zaznamovala najlepša priložnost vijoličastih. Bohar je prestregel domžalski napad in na desni strani v ogenj poslal Tavaresa, ki je prodrl v kazenski prostor in potem dobro streljal, vendar mu je veselje preprečila desna vratnica.
Z vzkliki »hočemo zmago« so domači navijači svoje ljubljence pospremili v slačilnico in upali na njihov pravšnji odziv v nadaljevanju. Aktualni prvaki so odločno krenili po izenačenje. Ob pomanjkanju natančnosti in mirnosti tudi na silo. V 55. minuti bi lahko z roba kazenskega prostora streljal Bohar, tako pa Vidmar ni imel težav, da je mrežo ohranil nedotaknjeno. Vijoličasti so si prizadevali stopnjevati pritisk in imeli v 63. minuti lepo priložnost, ko se je v ugodnem položaju znašel Tavares, vendar je s približno trinajstih metrov sprožil čez vrata, tri minute zatem pa Zahović z glavo ni zadel praznih vrat s šestnajstih metrov po slabem posredovanju Vidmarja oziroma nesporazumu z Zecom, nakar tudi poskus Sallalicha z osemnajstih metrov ni bil dovolj natančen.
PREVLADA BREZ UČINKA
Čeprav so bili v podrejenem položaju, Domžalčani niso bili panični. Zavedali so se spoznanja, da bo za domačimi branilci vedno več prostora, hkrati so se po odvzeti žogi trudili, da bi jo čim dlje zadržali v svoji posesti. V 74. minuti so domači gledalci negodovali zaradi menjave, ki jo je opravil Šimundža, namesto Sallalicha je na igrišče poslal Bitona. Izraelski napadalec je hitro dobil prvo uporabno žogo pred vrati, toda njegov strel z glavo je Vidmar ukrotil, tako kot tudi v naslednjem napadu Vršičevega z razdalje.
Ljudski vrt je živel v pričakovanju izenačenja, a se je Vidmar izkazal tudi po strelu Mendyja, tudi obupni poskusi gostiteljev v izdihljajih dvoboja niso dosegli namena, poleg tega si je Zahović prislužil še izključitev, ko je v zračnem dvoboju menda s komolcem udaril Skubica. Ostalo je pri domžalski zmagi, rumeno-modri so si lahko za noč čarovnic privoščili lepo zabavo.
