Mourinho vs. Wenger: Romanca osem tednov pozneje

V tednu pred derbijem in v tednu, ko so topničarji doživeli enega od najbolj sramotnih porazov v Zagrebu z evropskim palčkom Dinamom, je po svetovnem spletu zaokrožil video o ljubezenski zgodbi med Arsenom Wengerjem in njegovim trenerskim kolegom na drugi strani Josejem Mourinhem. O tem, kako sta skupaj preživljala dneve in noči, kako se spoštujeta, in še kaj bolj sočnega bi lahko našli v tisti montaži, ki je nasmejala praktično vse nogometne navdušence. Besede so bile skrbno izbrane iz mnogih njunih tiskovnih konferenc in zlepljene tako, da je bilo na koncu vse skupaj videti kot prava romanca. Nekdo se je moral za to delo res potruditi, v zadnjih letih bi namreč težko izbrskali kaj pozitivnega, kar sta izrekla na račun drug drugega, kaj šele, da bi iz njunih ust slišali pohvalo, znak spoštovanja. Ravno nasprotno, eden od njunih lanskih dvobojev se je končal s fizičnim obračunom ob igrišču, Wenger je namreč v navalu besa, ko je na tleh obležal Alexis Sanchez in je želel ob prekršku Garyja Cahilla govoriti s sodnikom, odrinil Portugalca, ki mu je stal na poti. Čeprav sta potem oba zatrjevala, da ni nobenih težav ali zamer, se stare zamere med prekaljenima mačkoma še vedno kuhajo. Na tekmi angleškega superpokala se nista rokovala, ni bilo lepih pogledov. Ničesar. Osem tednov pozneje romanca ni nič kaj večja. Njuno rivalstvo in medsebojno zbadanje prek medijev traja že vse desetletje, ko je 'neki' Mourinho prišel na Otok in ukradel pozornost, ki je je bil kot uspešen trener, to moramo priznati, deležen. In prav ta Portugalec je kot eden redkih o Francozu povedal, kar si misli. Začelo se je s tem, da naj bi se trener topničarjev preveč ukvarjal s Chelseajem, in ne s svojimi težavami.

 
HRVAŠKI ZAUŠNICI FRANCOZU
Tokrat Wenger ni želel posvečati veliko pozornosti svojemu tekmecu, tokrat noben ni vrgel kosti za glodanje, saj imata preveč svojih težav, da bi lahko razmišljala še o tekmečevih. "Osredotočen sem na to, kar imam rad, to je nogomet. Spoštujem vse v tem poklicu. Vse drugo me, iskreno povedano, ne zanima zelo," je bil redkobeseden Wenger, ki želel odgovoriti na vprašanje, ali se bo rokoval z Mourinhem. "Ne želim govoriti o tem," je dal jasno in glasno vedeti ter temo preusmeril v povsem nogometne vode. "Vse, kar je pomembno, je kakovost tistega, kar bomo gledali od 13.45 naprej, želim se osredotočiti le na to. Za nas je to pomembna tekma, zavedamo se, da bo naša končna uvrstitev odvisna od tega, kako bomo igrali na velikih tekmah. Ne razmišljam preveč o tem, kje je Chelsea trenutno na lestvici," je pristavil Wenger.

Jasno je, da v taboru topničarjev ni vse tako zelo harmonično, kot bi moralo biti in kot bi pričakovali, da bo po dveh zaporednih zmagah v prvenstvu in po gostovanju v Zagrebu. Prav slednje je bilo še en dokaz, da je Arsenal tudi to sezono ranljiv. Po Slavenu Biliću mu je veliko zaušnico tokrat prisolil še en hrvaški strateg Zoran Mamić. Takšnih porazov Wenger nedvomno ni vajen, na njegovih ramenih pa pred današnjo poslastico leži ogromno breme. Če bo zmagal in premagal Mourinha še drugič zapored in sploh drugič v njunih medsebojnih obračunih, bi modremu delu Londona in tudi drugim tekmecem poslal sporočilo, da Arsenal ostaja v igri za najvišja mesta, v nasprotnem primeru bo Arsenal že po šestih krogih postal veliki poraženec. Nekdo, ki je pred sezono napovedoval izjemno sezono, ki se je otepal vseh okrepitev, češ da je ekipa, ki jo ima, dovolj dobra, a se je v tako kratkem času že tolikokrat opekel.

 
TISTA, KI BI GA LAHKO REŠILA AGONIJE
Kakšno pa je razpoloženje na drugi strani Londona? Veliko bolj prešerno, kot bi pričakovali od branilcev naslova, ki so na zadnjih petih tekmah zbrali štiri točke in so trenutno na katastrofalnem sedemnajstem mestu. Nekaj dobre volje je v slačilnico očitno prinesla visoka zmaga v ligi prvakov, ko so izraelski Maccabi premagali s kar 4:0, topničarji pa so bili že od nekdaj priljubljena Mourinheva stranka. Če kdo, potem je znal Portugalec prekiniti še tako dober niz topničarjev in jih oddaljiti od mest na samem vrhu. Spomnite se le tistega gostovanja pred letom in pol, ko Arsenal ni vedel, kaj ga je doletelo na Stamford Bridgeu. Takrat so gostje že po sedmih minutah zaostajali z 0:2, agonija pa se je do konca tekme le še stopnjevala. Po tistih slavnih 2:8 z Unitedom je to najhujši udarec, ki ga je Wenger doživel, na drugi strani pa najvišja zmaga za Joseja Mourinha v angleškem prvenstvu. A Portugalec tokrat vsaj pred tekmo nima sladkih skrbi, temveč le skrbi. Moral bo začeti zbirati točke, če ne želi tako zelo neslavno končati sezone kot pred osmimi leti, ko je Chelsea zapustil po le šestih krogih, pika na i pa je bil domač remi v ligi prvakov z norveškim Rosenborgom. Takrat je bil dodatni krivec tudi spor z lastnikom Romanom Abramovičem zaradi poletnih (ne)okrepitev, tokrat pa so se pojavile govorice, da mu ni naklonjena slačilnica, predvsem kapetan John Terry, ki ni več prva Portugalčeva izbira.

"Težave med mano in igralci so, to vam lahko obljubim, nične. Terryju popolnoma zaupam. Če je na klopi ali če ga zamenjam, to ne spremeni ničesar. Ko pride do slabih rezultatov, je prva stvar, ki jo pišete na računalnikih, v beležke, na tablice, dramatična zgodba. Nekdo se je stepel z nekom v slačilnici in podobno. Diego Costa in John Terry sta se sprla v slačilnici, še pred tem pa sta pripeljala prevajalca, ker Diego ne govori angleško, John pa ne špansko," je bil piker Mourinho, a se je v nasprotju s tekmami na začetku sezone vsaj postavil za svoje varovance in ni s prstom kazal na njih. Izjemno inteligenten in izkušen trener se zaveda, da bi lahko ta tekma tehtnico prevesila povsem na drugo stran, da bi lahko bila prelomnica, ki bi pomenila njihov vzpon in lov za Cityjem, ali pa še en udarec potolčenim Londončanom.