A kot da vse to ne bi bilo dovolj, je Monte Carlo v zadnjih letih dobil še en izrazito glamurozen predel, nekakšno s svetlobno hitrostjo razvijajočo se športno protiutež. Če se spustite mimo omenjenega Fairmonta, a namesto nadaljevanja po stezi formule 1 ne zavijete desno v hotel, temveč levo proti mestni plaži, pridete najprej do mestne četrti, kjer v nizu salonov z nekega drugega sveta avtomobile izpred igralnice prodajajo.
Hkrati se tam z dvorano Grimaldi Forum, v kateri že vrsto let poteka žreb skupin lige prvakov, začne niz zgradb, ki so pod pokroviteljstvom športnih milijarderjev zrasle za potrebe športnih milijonarjev in zelo resno konkurirajo tradicionalnemu srcu neskončno mondene kneževine.
Štirje hoteli so si razdelili celotno območje rta, ki prek zaliva ponuja najlepši razgled tako na središče Monte Carla kot na graščine srednjeveškega Monaka, ga praktično zaprli za javnost in ga spremenili v območje, v katerem človek zlahka pozabi na vse, kar ga obkroža na našem zelo oddaljenem planetu.
Ker skrajni obronek rta leži v Franciji, so četrti hotel tja postavili po posebni, menda stratosferno dragi pogodbi, s katero so lahko dokončno oblikovali celoto, v katero je mogoče vstopiti le s tisoč evrov na noč vredno rezervacijo sobe, z najmanj dvesto evrov na osebo vredno rezervacijo mize za večerjo ali s posebnim povabilom na katero od neopisljivih zabav.
ŠTAJERSKA TROJICA POD ZVEZDAMI
Prizorišč za slednje je kar nekaj, tudi najbolj eminentna med vsemi ostalimi pa močno zaostajajo za dvorano Salle des Etoiles v hotelsko-prireditvenem kompleksu Sporting Monte Carlo. Zvezdna dvorana, kot se glasi njeno ime v prostem prevodu iz francoščine, z vsako podrobnostjo svoje podobe osmeši celo prostore, ki so vam, preden ste vstopili vanjo, jemali dih. Le skoznjo ali po morju dostopna terasa s celotnim Monakom na dlani pušča brez besed, infrastruktura in gostinska ponudba (če to brezmejno razvajanje sploh lahko poimenujemo s to besedo) prav tako, potem pa so tu seveda še … zvezde.
Če je nebo jasno, se streha neslišno umakne, posebni svetlobni efekti pa lepotice na nebu še bolj izpostavijo. In če je nebo oblačno? Brez skrbi, tehnološka čudesa za take primere snemajo jasne noči in posnetek zvezd predvajajo na stropu dvorane s tako prepričljivostjo, da ne morete opaziti razlike.
Morda bi jo, če bi se zelo zelo potrudili, a le zakaj bi kdorkoli za kaj takega porabljal čas, ki mu je pripadel kot najlepše mogoče darilo in ki si ga mora šteti v posebno čast. Nam je letos pripadel že drugič zapored, že drugič zapored je Uefa na svojo super ekskluzivno zabavo povabila tudi vse člane žirije, ki v njenem imenu in v imenu vseh njenih članic izbirajo najboljšega nogometaša sezone. Tokrat pa je prvič pripadel tudi predstavnikom Maribora, kajti na zabavo vseh nogometnih zabav so po neposrednem ključu povabljeni le udeleženci lige prvakov, medtem ko člani lige Europa kakega svojega zastopnika lahko pošljejo le v primeru, da gre za močne klube z drugačnimi zvezami in poznanstvi.
Ko govorimo o eliti, ne mislimo le na dejstvo, da v ligi prvakov po navadi nastopajo vsi najboljši evropski klubi. Maribor se je z uvrstitvijo v to tekmovanje med elito znašel v vseh pogledih, kar so njegovi trije predstavniki (dva sta predstavljala člansko in eden mlado ekipo) ob tokratnem obisku Monte Carla lahko občutili na vsakem koraku.
KDOR NE RAZUME, NE BO NIKOLI
Zvezdna dvorana jih je na vse mogoče načine božala v noč, a ne predolgo, kajti včeraj dopoldne so bili na vrsti sestanki s predstavniki Chelseaja, Sportinga in Schalkeja. Kmalu po polnoči se prednjo pripeljejo avtomobili z zatemnjenimi stekli in goste, ki jih na prosto pospremijo poliglotske lepotice neresničnega videza, odpeljejo, ko in kamorkoli želijo. Vsaj tiste goste, ki jim ne pripade ultimativna čast bivanja v istem kompleksu. Mi smo se odpeljali, Mariborčani pač ne, oni so bili v nasprotju s prejšnjimi leti tokrat še nekaj korakov pred žirijo. In prav je tako.
Kot je prav tudi, da so pri tem znali ohraniti vse tisto, kar jih najbolj odlikuje in kar tako radi poudarjajo: skromnost, ponižnost, razumskost. Potrebujete primer? Nič lažjega. Ko je eden od članov odprave v razkošni sobi najbolj prestižnega od štirih hotelov, v katerega je Uefa med drugim namestila svojega predsednika Michela Platinija, prvega moža Reala Florentina Pereza in njegov najdražji nakup vseh časov z imenom Cristiano Ronaldo, želel službeno uporabiti svetovni splet, je naletel na težavico. Sistem je od njega zahteval osem evrov, kar ni neki poseben zalogaj niti za povprečno fizično osebo, kaj šele za klub z zavidljivim (sploh za slovenske razmere) finančnim stanjem.
Toda ne glede na velikost zalogaja, je zelo dobro vedel, da je le nadstropje nižje v hotelskem lobiju internet brezplačen, zato se je preoblekel nazaj v primerno opravo, se obul, se spustil z dvigalom in svoje delo opravil tam. »Čeprav smo se uvrstili v ligo prvakov in smo del tukajšnjega razkošja, se moramo še naprej obnašati racionalno. To je naša filozofija, to je naša pot. Če je z enim nadstropjem mogoče prihraniti osem evrov, vsakdo v klubu naredi natanko to. Tako kot nam ob organiziranem kolektivnem prevozu ni prišlo niti na misel, da bi se z niškega letališča v Monte Carlo odpeljali s taksijem,« nam je pojasnil v nebeško prijetnem ozračju nepozabne zabave.
In če ste se spraševali, kje se skriva skrivnost Maribora, ste zdaj verjetno dobili velik del odgovora. Ne razumete? Ne bomo vam pojasnjevali. Kdor ne razume zdaj, ne bo nikoli.
