8000 zrelih

Drži, da vijoličasti proti Zrinjskemu niso blesteli, ampak so rutinirano opravili svoje delo in se uvrstili v 3. krog kvalifikacij za ligo prvakov. Odigrali so profesionalno tekmo. Kot se radi izrazimo, so jo oddelali. Niso bili pretirano všečni, toda jasno je, da je bil umetniški vtis tokrat potisnjen globoko v ozadje, vložek je bil preprosto prevelik. Tako zahtevnega dvoboja vijoličasti še lep čas ne bodo odigrali. Zlasti s psihološkega stališča, spodrsljaj je bil strogo prepovedan.

Pomembnosti dvoboja so se zelo dobro zavedali tudi gledalci v Ljudskem vrtu, ki zato niso iskali dlake v jajcu, ob nekaterih napakah svojih ljubljencev niso nergali, ampak so jim ves čas stali ob strani. S tribun je prihajala pozitivna energija, skoraj osem tisoč navijačev je pokazalo pravšnjo mero zrelosti. Tako kot so jo varovanci trenerja Anteja Šimundže. Čeprav jim ni steklo, kot so si želeli, niso izgubili glave, niso postali panični, temveč so vseskozi ohranili mirno kri.

Marsikdo bi najbrž »zbezljal«, slovenski prvaki pa imajo dovolj izkušenj, da pritisku niso podlegli. Namesto tega so bili dovolj potrpežljivi s prepričanjem, da bodo prej ali slej dočakali želeni trenutek, ki bo naposled zlomil sicer limitiranega tekmeca iz Mostarja. Nedvomno tudi zato, ker so že na stadionu pod Bijelim Brijegom spoznali, da so boljše telesno pripravljeni, kar je v današnjem nogometu kakopak velikega pomena.

Ta prednost je začela do izraza prihajati že v končnici prvega polčasa, ko se je štajerski pritisk začel stopnjevati, z velemojstrovino za vodstvo ga je nadgradil Dare Vršič, zgolj nekaj sekund zatem je Agim Ibraimi zamudil priložnost, da bi hercegovsko zasedbo dokončno potolkel.

Toda dvoma o zmagovalcu pravzaprav ni bilo in dejstvo je, da so Mariborčani v nadaljevanju prepričljivo nadzirali potek dogodkov ter dvoboj rutinirano in brez pretresov pripeljali do konca. Iz najstrožje kazni so kmalu zadeli še drugič. Dejstvo je, da je ruski sodnik zelo strogo pokazal na belo točko, a po drugi strani takšna odločitev hkrati razkriva, da vijoličasti na evropski sceni nikakor niso več anonimneži, da so pridobili neki status, kar prav gotovo nekaj velja.

Vijoličasti bi si lahko zagotovili še višjo zmago, toda kar nekaj priložnosti je ostalo neizkoriščenih, učinkovitost ni bila na primerni ravni. To je gotovo velika rezerva za prihajajoče preizkušnje, poleg tega je neuporabljenih orožij ostalo še nekaj in vse to je pred dvobojema z Maccabijem vsekakor dober obet. Skriti aduti so vedno dobrodošli.