Cesta, ki vodi v boljše čase

Ne vem sicer, kako je mladenič vedel, kako mi je ime, morda me je spoznal po fotografiji v Ekipi ali pa je bil pod vtisom Prešernovega spomenika, ki se bohoti na Tromostovju. Pa vse skupaj niti ni pomembno.

Na to sem se spomnila, ko sem spremljala volitve za novega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Joj, joj, kaj vse sem prebrala na raznih forumih in v komentarjih pod članki. Ne vem, zakaj so se vsi spravili na Zorana Jankovića. Človek se je pač odločil, da gre v boj za mesto predsednika, in to je to. Funkcija predsednika OKS pa res ni tako pomembna, da bi zdaj morali vsi padati po tleh. Ali pa morda je? Se morda motim in je mesto predsednika OKS tako pomembno, da je razumljivo, da se ljudje tepejo zanj? Ali je na OKS toliko denarja, da bi se lahko kakšni nepridipravi okoristili z njim? Denarja ni tako malo (okoli šest milijonov evrov), vendar je OKS tako pod drobnogledom vseh mogočih organov, da bi se posameznik res težko okoristil.

Mnogi menijo, da bi bil Janković najboljši mož za novega predsednika OKS. Verjetno mu danes Andraž Vehovar očita, da je prišel na "sumljiv" način v drugi krog, saj mu je speljal najmanj dva glasova (ki sta bila odločilna). Sama se s tem ne bi strinjala, saj bi moral Vehovar s prstom pokazati predvsem na ragbi zvezo, ki pa si je res privoščila v nebo vpijajočo sramoto.

Športniki so športniki in od njih pričakujemo pošten boj, predvsem pa to, da bodo držali besedo. Janković je ragbijaše prepričal, da so vzeli glasovalno pravico Marjanu Batagelju, česar postojnskemu poslovnežu taktično seveda sploh niso povedali oziroma so to namerno zamolčali. Če bi mu to povedali teden prej, bi Vehovar zagotovo zagnal vik in krik, kar bi verjetno pripeljalo do ostrih besed med posameznimi kandidati. Tako pa sta Batagelj in Vehovar prišla na volitve v prepričanju, da je vse v redu in da lahko računata na glasove, ki sta si jih priborila, in nista vedela za usodno past. In ravno ta poteza ragbi zveze je potem prinesla veliko zmago Bogdanu Gabrovcu.

Vehovarjevi glasovi, ki so bili sprva namenjeni Jankoviću, v primeru, da bi Andraž izpadel v prvem krogu (in obratno), so tako romali na račun borca s tatamija. Pa zelo verjetno vsi ti ljudje, ki so v prvem krogu volili za Vehovarja, sploh niso volili Gabrovca, ampak so volili proti Jankoviću. To je postala že stalnica v slovenskem volilnem prostoru – voliti proti nekomu, ne za nekoga.

Me pa zanima, kako bo Gabrovec, novi predsednik OKS, vodil najvišjo slovensko športno institucijo. Meni se zdi Gabrovec preveč neizrazen in premalo izkušen v športno-političnem manevriranju, da bi lahko vodil slovenski šport po beli cesti v svetlo prihodnost. Je pa res, da gospoda judoista ne poznam in je moje mnenje lahko povsem napačno.

Uspešno je vodil judo zvezo, kar ob šoli Marjana Fabjana sicer ni bilo pretirano težko, nabral pa si je tudi nekaj političnih izkušenj, ko je vedril v stranki SDS, dokler ni uvidel, da ga hočejo prepeljati žejnega prek vode. Zdaj pa ima samo eno možnost – okoli sebe mora zbrati res dobro ekipo ljudi, v kateri bo vsak posameznik na svojem področju zelo sposoben.

Edvard Kolar naj bi postal novi generalni sekretar, kar pomeni, da bo športna politika še naprej vztrajala na poti Janeza Kocijančiča. Varno in brez prevelikih sprememb. Gabrovec se zaveda, da bo moral vrniti uslugo ljudem, ki so glasovali zanj, kar pomeni, da ekipni športi ne bodo dobili več veljave, ampak bo vsaj še nekaj časa obveljala vladavina malih in srečnih v svojih kokonih.