Košarkarica in reprezentančna organizatorka igre je od začetka tega koledarskega leta članica slovaškega prvaka, ekipe Good Angels, s katero igra tudi v evroligi.
Štiriindvajsetletnica sicer prihaja iz Škofje Loke in je pred odhodom v Košice v domovini igrala za Odejo, Kranjsko Goro in Athlete Celje, prvo izkušnjo s tujino pa doživela v poljskih Polkowicah.
TEJA OBLAK
rojena: 20. decembra 1990
država: Slovaška (Košice)
šport: košarka
klub: Good Angels
Kako je prišlo do tega, da ste se januarja odločili kariero nadaljevati na Slovaškem?
Na začetku sezone sem že bila na Slovaškem, a takrat po krivdi mojega zastopnika prestop ni bil izpeljan in morala sem oditi domov. Januarja sem spet dobila ponudbo in odločila sem se vrniti. Poleg tega je klub nastopal v evroligi, kar je bil samo še dodaten plus.
Omenjeni zastopnik je verjetno že nekdanji?
Da, takoj sem ga zamenjala. (smeh)
Ste imeli januarja ob tej še kakšne druge ponudbe?
Imela sem ponudbo iz Turčije, ampak sem prav v tistem trenutku dobila tudi to iz Slovaške in se raje odločila zanjo, ker mi je bilo tu všeč, vedela sem, kaj pričakovati. Poleg tega sem iz Turčije dobila ponudbo iz kluba, ki ni nastopal v evroligi.
Res je, turški klubi so zelo dobro finančno pokriti, ampak mene je bolj gnal športni motiv.
Ampak Turčija je tudi v košarki obljubljena dežela, predvsem zaradi finančnih pogojev.
Res je, turški klubi so zelo dobro finančno pokriti, ampak mene je bolj gnal športni motiv. Odločilnega pomena je bilo igranje v evroligi. Zdaj še ne gledam na finančno plat, bolj mi je pomembno igranje v najmočnejšem evropskem tekmovanju.
Ste imeli kaj pomislekov pred odhodom na Slovaško?
Ne, čeprav ljudje, ko jim povem, da igram na Slovaškem, rečejo 'aha, na Slovaškem'. Prav gotovo bi bil njihov odziv povsem drugačen, če bi rekla, da sem v Španiji ali kje drugje. Nisem imela pomislekov, saj klub že vrsto let igra v evroligi in je zelo dober za razvoj.
To je vaša druga izkušnja s tujino. Prej ste igrali na Poljskem, kje vam je bolj všeč?
Na Slovaškem mi je bolj všeč. Tudi Košice so večje od Polkowic, kjer sem igrala prej, tako da je tu mogoče početi več stvari in več videti. Polkowice imajo samo dobrih dvajset tisoč prebivalcev in tam mi je bilo večkrat dolgčas.
Kakšna je kakovostna raven slovaške lige?
Če jo primerjam s poljsko ligo, je bila slednja močnejša. V primerjavi s slovensko pa bi rekla, da je ta močnejša.
Kakšna košarka se igra na Slovaškem?
Podobna kot v Sloveniji, razlika je le v tem, da se tu bolj igra na moč. Vsi stremijo k temu, da je igra čim hitrejša, tako je tudi v Sloveniji.
V našem klubu in še v dveh se košarka igra profesionalno. Sicer so dekleta, ki še študirajo, vendar je košarka tudi pri njih na prvem mestu. Ni pa primerov, da bi katera ob igranju košarke hodila še v službo.
So košarkarice na Slovaškem profesionalke, se da živeti od košarke?
V našem klubu in še v dveh se košarka igra profesionalno. Sicer so dekleta, ki še študirajo, vendar je košarka tudi pri njih na prvem mestu. Ni pa primerov, da bi katera ob igranju košarke hodila še v službo. Dvakrat na dan treniramo in za druge stvari niti ni časa.
Kako ste zadovoljni s svojimi igrami in svojim statusom v klubu?
Proti koncu sezone sem odigrala zelo dobro, tudi trener mi je namenil določeno vlogo v ekipi, kar mi je ustrezalo, zato sem zelo zadovoljna. Zdi se mi, da bo podobno tudi letos, saj je trener ostal in mi je dejal, da bi bilo dobro, da tudi jaz ostanem še eno sezono ter dodatno izpopolnim svojo igro.
Kako ste se navadili na življenje na Slovaškem, se kaj razlikuje od tega, ki ga živimo v Sloveniji?
Že tako se športno življenje razlikuje od navadnega življenja. Mislim, da so Slovaki precej podobni Slovencem. Tu se družimo s košarkarji in nogometaši z Balkana, s katerimi se dobro razumemo. Družim se še s slovaškimi soigralkami in mislim, da se zaradi tega na Slovaškem počutim precej domače. Od Slovenije se ne razlike bistveno.
Ste imeli kaj težav s komunikacijo?
Ne, v klubu vsi govorijo angleško, tako da to ni bila nikoli težava.
Kako pa je z angleščino v mestu na splošno?
Mladi v Košicah znajo angleško, v trgovinah pa je znanje angleškega jezika na precej nižji ravni. Mislim, da jo ljudje v Sloveniji bolj obvladajo.
Koliko slovaščine že obvladate?
Zdaj že precej razumem, ne bom rekla, da čisto vse, ampak vem, o čem se ljudje pogovarjajo. Včasih tudi uporabljam kakšne besede. Če bi bilo treba, bi se nekoliko bolj poglobila v učenje slovaškega jezika, vendar potrebe po tem ni. (smeh)
Kakšno mesto so Košice?
Velike so približno tako kot Ljubljana. V mestu je velik trg s cerkvijo na sredini. Veliko je fontan, na obeh straneh ulice so lokali, kar mi je všeč, vendar je Ljubljana veliko lepša. Arhitektura je bolj starinska, je pa v mestu veliko ulic zaprtih, saj obnavljajo ceste. Zdi se mi, da si prizadevajo za polepšanje mesta.
Tudi oni so jezni, ker jih mešajo s Slovenijo. Ravno na eni tekmi, ki smo jo igrali v Rusiji, so v prenosu ob ime kluba dali slovensko zastavo. Tudi Slovaki so na te stvari malo alergični.
V katerem delu mesta živite?
Do strogega središča mesta imam dobre tri minute vožnje.
Živite v hiši ali v stanovanju?
Živim v bloku, imam klubsko stanovanje. V enem nadstropju nas živi šest igralk, kar je res v redu.
Je v Košicah težko najti primerno stanovanje?
Tega niti ne vem, saj mi je te stvari uredil klub.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
V enosobnem stanovanju živim sama, kar je tudi najbolj pomembno. (smeh) Stanovanje in vse stroške mi krije klub. Kar zadeva višino najemnine, bi rekla, da je ta v Košicah na podobni ravni kot v Sloveniji, z izjemo Ljubljane, seveda. Tam je prav gotovo višja.
Ali ostali sosedi vedo, da ste košarkarica?
Nekateri vedo, nekateri ne. Včasih nas vidijo v klubski opremi in jim je hitro vse jasno. Pa tudi klub ima ta stanovanja že nekaj let v najemu. Kar zadeva sosede, pa včasih kaj vprašajo o tekmah, sploh če se srečamo v dvigalu.
Vas ljudje prepoznajo, če se sprehodite po mestu?
Če je poleg mene kakšna visoka soigralka, smo bolj prepoznavne. (smeh) Mogoče se je dvakrat zgodilo, da so k meni pristopile mlajše punce in so vedele, kdo sem, drugače pa ni tako, da bi me ljudje kar ustavljali na ulici. Mogoče včasih kdo samo malo čudno pogleda. (smeh)
Najbolj me jezi, da nikoli ne ustavijo pešcem. Zgodilo se mi je, da sem sama ustavila, pa so me ljudje čudno gledali, češ, kaj mi ni jasno, zakaj sem se ustavila. (smeh) Lahko rečem, da si kar ne upajo čez cesto.
Kako dobro Slovaki poznajo Slovenijo oziroma kako gledajo na vas kot na Slovenko?
Vedo, kje je Slovenija. Tudi oni so jezni, ker jih mešajo s Slovenijo. Ravno na eni tekmi, ki smo jo igrali v Rusiji, so v prenosu ob ime kluba dali slovensko zastavo. Tudi Slovaki so na te stvari malo alergični. Vedo pa, da je Slovenija lepa dežela, o tem sem jim povedala tudi sama. (smeh)
Imate na razpolago klubski avto?
Da, imam. Tudi sicer se mi zdi, da imajo evroligaški klubi to kar dobro urejeno.
Kakšni vozniki so Slovaki?
Najbolj me jezi, da nikoli ne ustavijo pešcem. Zgodilo se mi je, da sem sama ustavila, pa so me ljudje čudno gledali, češ, kaj mi ni jasno, zakaj sem se ustavila. (smeh) Lahko rečem, da si kar ne upajo čez cesto. Se mi pa zdi, da Slovaki na cesti niso tako previdni kot Slovenci.
Ali so vas kdaj ustavili policisti?
Da. Kot sem dejala prej, v Košicah obnavljajo kar nekaj cest in na enem mestu je bil postavljen znak, ki je prepovedoval zavijanje v ulico. Vendar so pred mano vsi zavili vanjo, zato sem šla tudi sama, tam pa so vse ustavili. Policisti mi niso pogledali skozi prste, dobila sem kazen v višini deset evrov. Sicer sem policistu rekla, da sem košarkarica, a mi je odvrnil, da je ženska, ki vse skupaj nadzira, sitna, zato me je moral oglobiti. (smeh)
Kako pa je urejen javni prevoz?
V Košicah imajo urejen avtobusni in tramvajski prevoz. Cena vožnje za tramvaj znaša okoli 70 ali 80 centov, avtobus pa okoli evra.
Kakšen je vozni park na Slovaškem?
Slovaki se večinoma vozijo s škodami.
Nekateri mislijo, da mi je že malo v breme, ker me ljudje večkrat sprašujejo o bratu, vendar me to resnično sploh ne moti.
Koliko stane liter bencina?
Liter bencina stane 1,36 evra.
Na Slovaškem sta najpopularnejša športa hokej in nogomet, kje je ženska košarka?
V našem mestu bi rekla, da je kar na drugem mestu, takoj za hokejem in pred nogometom. Nogometaši v letošnji sezoni igrajo v drugi ligi, tako da je zanimanja zanj malo manj.
Koliko ljudi pride na vaše tekme?
Naša dvorana sprejme 1500 gledalcev. V slovaškem prvenstvu se na tekmah zbere okoli petsto ljudi, na bolj zanimivih dvobojih jih je tudi okoli tisoč, v evroligi pa je dvorana polna. Spremlja nas skupina navijačev, ki so opremljeni z bobni in poskrbijo za odlično vzdušje.
Ali Slovaki vedo, da ste sestra Jana Oblaka?
Da, ljudje okoli mene vedo. Včasih me sprašujejo za drese. Ljudje so navdušeni, enkrat je prišla soigralka in rekla: 'Gledali smo tekmo Atletica, opazila sem podobnosti med vama in videla priimek Oblak, pa sem kar vedela, da je tvoj brat.' Nekateri mislijo, da mi je že malo v breme, ker me ljudje večkrat sprašujejo o bratu, ampak me to resnično sploh ne moti.
Kako so videti vaša gostovanja?
Na tekme domačega prvenstva potujemo z avtobusom zjutraj na dan dvoboja. Tam imamo nato organizirano kosilo, sledita počitek in tekma. Na evroligaške tekme gremo navadno dan prej z letalom. V tistem mestu imamo nato zvečer trening, zjutraj še enega, zvečer pa je na sporedu tekma. Letališče v Košicah je precej majhno in po navadi gremo na letališče v Budimpešto, do katere imamo približno dve uri in pol vožnje. Ta potovanja so zato kar naporna.
Kakšne so ceste na Slovaškem?
Z njimi nisem ravno zadovoljna, lahko bi bile bolj urejene. V mestu je v njih kar precej lukenj, niso ravno v najboljšem stanju, preslabo so vzdrževane.
V Košicah je veliko študentov, tako da je med tednom in ob petkih nočno življenje kar pestro. Ob sobotah je tega manj.
Ste se na Slovaškem morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana s košarko?
S kriminalom se nisem srečala, ampak Košice ležijo bolj na vzhodu države, tako da je tukaj kar precej Romov. Ko sem prišla, me je bilo na začetku kar malo strah, zdaj pa vidim, da ni nič takega.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev?
Na ulicah včasih vidiš kakšnega brezdomca, vendar jih je manj kot v Ljubljani.
Ali ljudje kaj tarnajo, da nimajo denarja ali da komaj shajajo skozi mesec?
Ne, tega nisem zasledila, ker se niti ne gibljem v takih krogih.
Kakšno je nočno življenje v Košicah?
V Košicah je veliko študentov, tako da je med tednom in ob petkih nočno življenje kar pestro. Ob sobotah je tega manj. Všeč mi je, da imajo lokali v spodnjem nadstropju urejeno še diskoteko, kjer se da plesati. Včasih greš na pijačo in se nato spontano lahko premakneš še v diskoteko.
Kaj počnete med treningi ali ko imate kakšen dan prosto?
Zdaj je precej naporno obdobje, tako da popoldne večinoma spim. Med sezono pa se družimo s soigralkami, po treningu gremo na kavo. Obvezna je tudi relaksacija, savna, predvsem ob nedeljah, po tekmah. Včasih gremo po mestu, v nakupovalna središča, ali pa se zamotim z računalnikom.
Če vas kdo obišče, kam ga peljete, kaj je vredno videti?
Na obisku sta bila oče in mama, šli smo po mestu, drugače pa okolice niti ne poznam preveč. V bližini je živalski vrt, kjer še nisem bila. Pozimi je tu tudi smučišče.
Kakšna je slovaška kuhinja, ali obstaja jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Glede hrane nisem izbirčna. Slovaki radi jedo klobase, zelje in podobne jedi.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Videla sem belo tehniko Gorenje, mislim, da je bilo to tudi vse.
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Cene so zelo podobne. Kosilo v restavraciji stane med pet in sedem evrov, za pico pa je treba odšteti okoli šest evrov.
Ste na Slovaškem spoznali kakšnega Slovenca?
Tu je bil lani nogometaš z Jesenic, Ajdin Redžić, koga drugega pa nisem spoznala.
Ali berete slovaške časopise?
Ne.
Pogrešam parke, zelenje, tega v Košicah ni. Zdi se mi, da so te stvari v Sloveniji veliko bolje urejene.
Morda poslušate slovaško glasbo?
Kar zasledim na radiu, večinoma predvajajo domači rap, ki niti ni slab. Večinoma pa se vrti tuja glasba.
Ali gledate televizijo? So filmi sinhronizirani ali opremljeni s podnapisi?
Bolj malo, včasih pogledam kakšen šport. Slovaških programov niti ne gledam, mogoče jih prižgem zjutraj, da sem na tekočem z dogajanjem. Filme imajo sinhronizirane, imam pa možnost izklopiti sinhronizacijo. V kinih imajo oboje.
Kako bi opisali Slovake?
Kar zadeva 'žuranje', lahko rečem, da res veliko pijejo. (smeh) Radi imajo predvsem vodko. Bila sem kar malo presenečena, da je tega toliko. Slovaki mi delujejo zelo normalni in jih brez težav primerjam s Slovenci.
Kakšni pa so tamkajšnji moški?
V redu, ampak so boljši v Sloveniji. (smeh) Če pa Slovake primerjam s Poljaki, so na Slovaškem veliko boljši moški. (smeh)
Kaj vas je na Slovaškem najbolj navdušilo?
Joj, težko vprašanje. Mogoče bi na tem mestu izpostavila hrano in to, da so naše tekme kar dobro obiskane.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali morda pogrešate?
Pogrešam parke, zelenje, tega v Košicah ni. Zdi se mi, da so te stvari v Sloveniji veliko bolje urejene.
Košice so relativno blizu, kako pogosto se vračate domov?
Večinoma grem domov za božič, letos bom doma tudi novembra, ko se zbere reprezentanca. Če bomo imeli kdaj tri dni prosto, se bom prav tako odpravila proti domu. Ampak, kolikor poznam našega trenerja, bo to bolj težko. (smeh)
Ko Slovencem omenimo Slovaško, pomislimo, da gre za manj razvito državo od naše, na kaj pomislite vi?
Tudi moja prva asociacija je bila podobna. Vsi vemo, da nas v tujini zamenjujejo s Slovaki, ampak o tej državi nismo ravno pretirano informirani. Odkar sem tu, sem kar spremenila mnenje o Slovaški, spoznala sem ljudi, ki so res v redu. Ampak moram vseeno poudariti, da se mi zdi Slovenija še vedno veliko lepša, saj je precej bolj raznolika.
Najbolj čuden ali smešen dogodek, ki ste ga doživeli na Slovaškem?
Ko sem prišla na prvi trening, mi niso povedali, kaj moram prinesti, tako da s sabo nisem imela športnih copat. Mislila sem, da bomo imeli samo sestanek, a smo imeli trening in so me zaradi tega potem zafrkavali. Drugače pa se ni zgodilo nič takega, kar bi lahko izpostavila.
Moj kratkoročni načrt je, da bi imela čim bolj uspešno sezono. Res je, da igram v evroligi, vendar je moj cilj, da bi šla v še boljši klub.
Stari ste 24 let, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Moj kratkoročni načrt je, da bi imela čim bolj uspešno sezono. Res je, da igram v evroligi, vendar je moj cilj, da bi šla v še boljši klub. Mogoče finančno močnejšega, na primer v Turčijo, Rusijo. Vendar pa tam ne želim biti samo številka, rada bi igrala in prispevala svoj delež na igrišču. To je moj cilj že od nekdaj.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli na Slovaškem?
Ne, to pa ne bi. Za zdaj ima Slovenija prednost pred vsemi.
