Verjetno je veliko pomenilo, da je bil Ceola Clark spet v ekipi?
Ogromno. Rekel sem mu, naj pride, če je v redu, naj bo prisoten, naj nas vodi na igrišču, naj bo naš general, mi pa mu bomo sledili. Točke sploh niso pomembne, pomembno je, da delamo tisto, kar smo delali tokrat. Moramo jih prisiliti, da garajo. Kot sem omenil že pred finalom, je Rogaška zame najbolj napadalna ekipa v ligi. Proti takemu moštvu, ki živi od napada, moraš dati vse od sebe in ga prisiliti, da gara tako v obrambi kot tudi v napadu, da si mora krvavo priboriti vsak met, da ni nobenega podarjenega koša. Tako igralce izčrpaš, noge so težke in v takih trenutkih je še bolj pomembno, kdo bo tisti, ki bo dobil odbito žogo, kdo se bo hitreje vrgel za nikogaršnjo žogo. Pri teh stvareh se dobiva prvenstvo in mi moramo staviti na to. Ne moremo igrati napadalno kot oni, ker nismo taka ekipa. Rogaška ima na vsakem položaju igralca, ki lahko zadene od daleč, kar je zelo neugodno. Tako ekipo moraš prisiliti, da teče, da gara, se utruja, potem je veliko težje zadevati. Samo na tak način lahko zmagamo.
Na prvi tekmi vam vse omenjeno ni uspevalo, ali je bil razlog za poraz kje drugje?
Ko pogledam nazaj, mislim, da smo na prvi tekmi morda malo "zmrznili". Nihče še ni igral tako velike tekme, nihče še ni bil v takem položaju in smo kar obstali. Bili smo kot srne, ki ponoči skočijo na cesto in otrpnejo, ko jim luči avtomobila posvetijo v oči. Borili smo se, imeli tudi energijo, a ko pogledam nazaj, mislim, da je bil prav to glavni razlog za poraz. Ko smo v nedeljo zaostajali sedem točk, nisem mogel verjeti, da nihče ni stopil naprej, da so zatajili, da ni nikjer nobenega, ko je treba dati koš. Rekel sem si, samo da ne bomo izgubili, pa bom odigral fenomenalno. To res sovražim. Raje imam indeks minus 18, a da zmagamo. Vsa čast soigralcem, ker so se potem odzvali in pokazali karakter. Očitno so ves čas počivali in hranili moči za konec (smeh). Moraš biti karakter, da zmagaš na takem srečanju, nekdo te potem nagradi. Če bi izgubili to tekmo, bi bil velik problem. Bili bi v nokdavnu, Rogaška bi le še čakala, da dokonča delo z enim udarcem. Morda smo zdaj mi v manjši psihološki prednosti, a vseeno je ona tista, ki zdaj spet igra doma, imela bo navijače za seboj. Edini recept, da zmagamo tam, je, da igramo fanatično, da se borimo do konca.
Če bi izgubili to tekmo, bi bil velik problem. Bili bi v nokdavnu, Rogaška bi le še čakala, da dokonča delo z enim udarcem. Morda smo zdaj mi v manjši psihološki prednosti, a vseeno je ona tista, ki zdaj spet igra doma.
Se vam ne zdi, da je psihološka prednost po taki zmagi velika in ne le majhna?
Ko izgubiš tako tekmo, ti gre najprej po glavi le misel, kaj smo naredili. V nedeljo so nas imeli, mi pa smo se izvlekli. Kdorkoli bi zmagal, bi bilo zasluženo. Pokazali smo karakter, pokazali, da se znamo v težkih situacijah dobro odzvati, da se znamo vrniti iz zaostanka. Take ekipe na koncu osvajajo prvenstvo. Upam le, da bomo vzdržali, da bo dovolj moči. Izkušnje iz moje kariere mi govorijo, da ni prvak tisti, ki igra lepo košarko, ampak tisti, ki je pripravljen dati vse od sebe, se metati po tleh, garati. Takrat dobiš nagrado za trud, ki ga vložiš.
Če ste bili na prvi tekmi srne, bo danes verjetno drugače?
Upam. Ponosen sem na svoje soigralce, upam, da se bomo v Rogaški Slatini spet vsi skupaj dobro odzvali. Nisem koš igralec, to v nedeljo je bilo super, toda ... Če bom lahko dajal koše, jih bom, nikoli nisem bežal od odgovornosti. Med sezono se je pokazalo, da je največja moč naše ekipe v tem, da ne sloni vse le na enem posamezniku, da je vedno nekdo drug izplaval na površje. Verjamem, da bo tudi v torek tako. Soigralcem pa sem že povedal, da bom "tam". Danes sem "mrtev", tako sem utrujen, da ne vem, ali bom sploh lahko spal, a vem, da bom v torek prišel na igrišče maksimalno pripravljen in spet dal vse od sebe. Če bo treba, me bodo odnesli s parketa. A dokler bom lahko stal, bom dal vse od sebe, da pomagam svoji ekipi, in enako pričakujem od soigralcev.
Sandi Čebular vam je v nedeljo grenil življenje.
Je rojen strelec. Ima tudi tak karakter, da se ne ustraši odgovornosti, ampak si "vzame" žogo, želi jo imeti. Ne boji se tega. Odgovoriti moramo kot ekipa, le tako ga lahko ustavimo. Brata Sebič na njem opravljata izredno delo v obrambi, ne glede na to, da je dosegel veliko točk in zadel nekaj izjemnih metov. Podita se za njim, silita ga v težke mete, silita v to, da mora za vsak met garati, da je po vsaki vrženi žogi bolj utrujen. Samo na ta način lahko pričakujemo, da bo Sandi tudi zgrešil. V nedeljo se mu je to primerilo pri prostih metih, ki so verjetno tudi odločili dvoboj. Zelo ga spoštujem, ker je tak igralec, da hoče. In takšni so najbolj neugodni. Proti njim je res težko igrati. Veš, da bo vzel žogo, veš, da bo dosegel koš, in res ga. Maksimalno moraš biti osredotočen, a ko si utrujen, zbranost pada. Zato pa pravim, da moramo vzdržati.
Če bo treba, me bodo odnesli s parketa. A dokler bom lahko stal, bom dal vse od sebe, da pomagam svoji ekipi, in enako pričakujem od soigralcev.
S Čebularjem se malo pred koncem nista lepo gledala ...
Da, imel je pripombe na mojo blokado. Sandi je igralec, namazan z vsemi žavbami. Zna tudi "spustiti" komolec, v nedeljo me je dvakrat počil po zobeh, odkrušil mi je zob, enkrat sem njegov komolec dobil blizu senc. To zna narediti tako, da ga nihče ne vidi. A ni mu treba prihajati k meni in govoriti o blokadi. Če sodnik ni piskal prekrška, potem sem postavil regularno blokado. Oba igrava svojo igro. Če njega sodnik ni videl, ko me je usekal, mu bom lahko rekel le "vsa čast, da si to storil, ne da bi te videli". To je sestavni del igre, to je finale, borimo se za naslov. Če se začneš pritoževati in groziti nasprotniku, da mu boš vrnil, to ni pravi način. Moraš igrati naprej. Če dobim udarec, se ne bom podil za njim in mu grozil. Sem igralec, ki igra fizično. Vem pa, da bom tudi jaz včasih prejel kakšen udarec. Vse to je del igre in med nama s Sandijem ni nobenih zamer.
Bo torkova tekma odločilna v seriji?
Na to ne gledam tako, ampak le z vidika, da smo si z nedeljsko zmago zagotovili še eno tekmo v domači dvorani. Pred finalom sem rekel, da moramo najmanj enkrat zmagati v Rogaški Slatini, če želimo biti prvaki. Ali je to prva, tretja ali peta tekma, je vseeno.
