Kaj povedati po takem porazu?
Čestitam Latviji, ki je zasluženo zmagala. Že dan pred tekmo sem rekel, da so latvijski igralci atleti. Sodniki so pustili grobo igro in Latvijci so dobivali vse večje veselje. Ne vem, koliko blokad smo dobili, ker smo dokaj brezglavo prodirali. Igrali smo po globini, a tega nismo realizirali, naši centri so imeli met 4:16. Že v začetku tekme so bili boljši, močnejši, mi pa prve štiri minute nismo naredili prekrška, kar je nesprejemljivo. To je bila ena od prvih nalog v obrambi, da igramo agresivno, da jih stisnemo, a tega preprosto nismo počeli. Očitno je pritisk tekme povzročil, da so se naši igralci bolj osredotočili na napad, saj je takrat, ko smo dali koš, obramba takoj padla in smo ga tudi dobili. Z obrambo se nismo mogli dvigniti. Bilo je obdobje, ko nekaj časa niso dosegli koša, a ga nismo tudi mi, nismo našli rešitve, spet pa tudi dosti egoistično zaključevali določene napade.
Sodniki so dopuščali zelo moško igro, Latvijci so to bolje izkoriščali in iskali kontakt.
Vsilili so tak ritem, čeprav so v obrambi začeli s cono, potem pa so dvigovali. Mi nismo metali prostega meta do 23. minute. Sodniki gotovo niso razlog za poraz, čeprav je bil tak kriterij mogoče njim malo bolj pisan na kožo.
Tudi napad je šepal ...
Presežek energije smo porabljali na nepravi način. Hoteli smo zaključevati ena na ena oziroma ena na pet in tam so nas čakali. Nismo imeli pravega tajminga, kadar smo ga, pa smo grešili, tudi čisto pod košem. Centri, podobno kot lani proti Litvi, niso realizirali tistega, kar bi morali. To je tisto, česar me je bilo strah, ko ni bilo časa za trening. Ko svoje naredi pritisk, želiš z energijo, ki je pri nekaterih igralcih bila prisotna, nekaj narediti na silo, a ni šlo.
So se nosilci igre pri nas izčrpali?
Obramba ni bila prava, v njej nismo delovali dobro. Spomnim se, da so imeli ogromno odprtih metov, a jih niso realizirali. Nismo imeli dvignjenih rok, nismo šli bližje, preprosto nismo bili pravi. Tekma bi se morala sukati okrog 60 točk in bi verjetno imeli dobre možnosti za zmago, tako pa smo dobili preveč poceni košev.
Zakaj niste bili pravi?
Obramba ni bila prava, ker smo v napadu porabili preveč moči in energije.
Tudi pristop ni bil pravi?
Ne bi rekel. Nimam nobene zamere do fantov. Absolutno prevzemam vso odgovornost za poraz. Mislim sicer, da smo iz te ekipe potegnili maksimum. Zmeraj se sicer da še boljše, nimam pa zamere do igralcev. Našli smo določeno kemijo. Latvija pa je bila boljša, fizično močnejša, hitrejša v večini delih igre.
Ocena prvenstva?
Razočaranje, ker smo izpadli že v osmini finala. Vložili smo ogromno energije med pripravami in v prvi del v Zagrebu. Nismo pa postavili pike na i.
Je to limit te ekipe?
To naj ocenjujejo drugi. Nočem preveč komentirati. Mislim, da smo v tem razredu z Latvijci. Oni so atleti, igrajo fizično močno, zato so mi všeč. Imajo malo manj taktično-tehničnega znanja in tu je bila naša priložnost. Toda spustili smo se na isto raven, nekatere situacije smo hoteli reševati na silo, pa ni šlo. Morda je razlika pri pleju, saj je Strelnieks zame eden najboljših organizatorjev igre v Evropi in je odigral zelo dobro tekmo. Mi pa nismo bili dovolj agresivni v obrambi na njem, morda je to pretehtalo.
Je na taki tekmi manjkal pravi vodja?
Kogar ni, ga pač ni. Smo taki, kot smo. Nikoli nismo bežali od odgovornosti in ciljev, tudi zdaj ne. Slovenija ima dobro ekipo in mora graditi naprej.
Pa se je izluščil posameznik, ki bi potegnil naprej na tej tekmi?
Iskali smo ga, iskali njihove slabe obrambne igralce, a ni šlo. Tudi nasprotnik se pripravi, ve, kje so naše šibke točke, in nismo mogli kaj pametnega organizirati.
Nameravate graditi na tej reprezentanci ali prihajajo kakšne podobne misli kot pri Balažiću?
Treba je vprašati odgovorne ljudi na zvezi. Pogodba mi poteče in s to zgodbo sem zaključil. Zdaj imam vročo glavo. Absolutno bi to označil kot neuspeh. Povedal sem svoje cilje, česar se držim. Za neuspeh sem odgovoren jaz.
Pa bi želeli še delati?
Za to je še prezgodaj.
Je z zveze prišla kakšna pobuda za podaljšanje?
Ne. Te akcije nosijo posledice. Če hočeš delati po svojem srcu, svoji filozofiji, potem pride do konflikta. Ne moreš kar sedeti tam in gledati ter biti fin, zato da boš naslednje leto spet sedel na klopi. Slovenija ima ogromno trenerjev, zakaj bi neki Zdovc sedel na stolčku, če si to zasluži še marsikateri drugi. Verjetno tudi kakšen igralec ne bi več hotel priti, če bi bil jaz še selektor. Pride do trenj, konfliktov, sporov. Pri meni revanšizma ni, pri igralcih pa nikoli ne veš. Za to je še čas, dobro je imeti hladne glave. Imamo nove ljudi na zvezi, ki imajo gotovo nove, drugačne poglede, in prav je tako.
Imate v mislih konkretne konflikte?
Gre za neke stvari, ki so znotraj ekipe in niso za javnost. Celo prav je, da so prepiri, ker se edino tako naredi korak naprej. Če se le lepo gledaš, ne boš nič naredil. Seveda pride do zasičenja, a ni nobenih zamer. Letos sem se res izpraznil. Ni bilo lahko, glede na to, kaj vse se je dogajalo.
Je želja dolgoročno voditi ekipo, da rezultat ne bi bil najpomembnejši?
Ne bom rekel ne, tudi to je že šlo skozi mojo glavo. A treba je prespati, na zvezi so drugi ljudje kot takrat, ko sem prišel za selektorja, in ti imajo zdaj vso pravico pripeljati drugega selektorja od mene. Vse mora priti z njihove strani.
Matej Avanzo se poslavlja, kako sta sodelovala?
Super. Košarka bo izgubila človeka, ki je bil tu s srcem, ki je ogromno naredil. Ob tej priložnosti bi se zahvalil njemu in celotnemu štabu, ki je bil zraven, za krasno sodelovanje. Škoda, da se Matej ni mogel posloviti s tekmo proti Franciji, ki bi bila spektakel za vse nas, a tako pač je.
