Ko pravimo pestra, ne gre za pestrost v pozitivnem pomenu, ravno obratno. Jeseničan se je med slovenskimi hokejisti najhitreje vrnil v domovino, skoraj dva meseca je že od tega. Ob tem, da je zamenjal dva kluba, je staknil še poškodbo, ki je bila rdeča nit njegovega življenja preteklih mesecev.
"Žal je tako, da vsega ne moreš nadzorovati. Nihče si ne želi take sezone, preveč je bilo vsega, a nimaš kaj," je kljub težavnemu obdobju z lahkotnostjo v glasu začel pogovor z Ekipo.
ALEŠ KRANJC
Datum rojstva: 29. 9. 1981
Višina/teža: 182/91
Igralno mesto: branilec
Letošnja statistika:
– Krasnodar (Rus): 5 tekem,
1 gol (1 + 0); –1
– Södertälje (Šve): 11 tekem,
1 gol (1 + 0); –4
Klubi: Jesenice mladi, Jesenice,
Vienna (Avt), Alba 19 (Mad), Češke Budejovice (Češ), Köln (DEL),
Krasnodar (Rus), Södertälje (Šve)
Aleš je to sezono prvič na svoji koži izkusil rusko ligo VHL, nato ga je pot peljala na sever Evrope. V Rusiji se je sredi septembra pridružil moštvu, kjer je takrat igral tudi Sabahudin Kovačević, Krasnodarju, a tam je 33-letni Jeseničan ostal le kratek čas, odigral je le pet tekem. "V Rusiji ni bilo res dobro. Imel sem še nekaj drugih možnosti, zato sem se preselil na Švedsko," je na hitro pojasnil izkušeni branilec.
VEM, KDAJ KOLIKO KAJ BOLI
Konec oktobra se je pridružil Södertälju, ekipi, ki je imela v svoji slačilnici že kopico Slovencev. Ta je v svet lige NHL na primer pospremila Anžeta Kopitarja, veliko je dala Blažu Gregorcu, tu sta se dokazovala tudi Robert Sabolič in Žiga Jeglič. Od vsega začetka je Aleš v deželi treh kron dobro igral. Švedi so z njim hitro podpisali pogodbo do konca sezone, vmes je skočil še na reprezentančni turnir v Ljubljano, a nato je že na osmi tekmi v dresu švedskega drugoligaša sledil hud udarec v obliki poškodbe rame.
Prognoza je bila sprva najhujša mogoča – konec sezone. Toda … "Bolelo me je, a ne hudo. Ko so prišli izvidi, so mi rekli, da moram na operacijo … Bilo mi je čudno. Vseeno že toliko časa igram, da vem, kdaj koliko kaj boli. In ni me zelo bolelo, ne more biti tako hudo, zakaj torej operacija," se je takrat spraševal Aleš, ki je imel v rami zlomljen hrustanec.
Po pregledu več specialistov – eni so mu predlagali operacijo, drugi ne –, se za to ni odločil. "Eden mi je rekel, da bi mi naredili samo škodo, če bi me 'odprli'," je pojasnil in dodal, da je bilo po mesecu že vse veliko bolje. "Po treh tednih sem drsal, po enem mesecu treniral."
Ne moremo reči, kar bo, pa bo. Vseeno smo prišli na raven, da od sebe pričakuješ, da boš uspešen. Ni možnosti, da bi kdorkoli pomislil na kaj drugega.
Na Švedskem mu je bilo sicer zelo všeč, pa vendar: "Ko pride do poškodbe, do okrevanja, se vse vrti le okoli tega. Ne hodiš na tekme, samo treniraš in razmišljaš, kako boš treniral. Bil je velik zalogaj, a ne gre drugače, vsaj veš, da boš čez dva, tri mesece lahko znova igral."
KAJ SO IMELI V GLAVI, VEDO LE ONI
V klubu so zanj izredno dobro poskrbeli. Vsak dan je bil lahko na ledu, zdravniška služba, fizioterapija, vse je bilo tako, kot mora biti. "Vseskozi sem bil na ledu, ali z ekipo ali sam. Veliko sem drsal, to je bilo res dobro. Žal po drugi strani nisem igral, a na koncu sem lahko še vedno zadovoljen," je delo v zimskih mesecih pohvalil Kranjc, ki pa se po rehabilitaciji kar naenkrat ni več znašel v enačbi Södertälja. Zakaj?
"To bi morali vprašati njih. Klub me je zelo podpiral pri okrevanju, izpolnjevali so pogodbo. Vrnil sem se ravno v obdobju, ko je bilo stanje v klubu v razsulu. Zamenjal se je trener, ta je hotel spremeniti stvari, narediti nekaj drugega. Skupaj smo ugotovili, da je boljše, da se razidemo. Kaj so imeli v glavi, vedo samo oni, kaj veliko nisem mogel storiti," je razložil hokejist, ki še ne ve, kam ga bo v prihodnji sezoni peljal hokej: "Veliko se dogaja, mogoče bo znano že v kratkem, mogoče bom še malo počakal. Nimam posebnih želja, le po tem, da je liga dobra, ne pa bi šel kam daleč, še posebej zaradi sina."
NE MOREMO REČI, KAR BO, PA BO
Preden se bo povsem posvetil delodajalcem, bo hokejski olimpijec svoje vrline poskušal v kar se da lepi luči pokazati na češkem ledu. "Hitro bo tu, da," je dejal Aleš, ki je bil pred pripravami že pošteno lačen tekem: "Če bi doma samo ležal, bi jih bil še bolj. Saj sem veliko treniral, a igrati je nekaj drugega, to si želiš."
To, da je Slovenija svoje priprave začela že v precej močni postavi, pravi, da je super. "Lahko delaš na kondiciji, igri, taktiki, kaj da, kaj ne. Glede tega se mi zdi to idealno. Ali pa se zdi samo meni, ker sem tako zagret," se je zasmejal naš sogovornik, ki lani v Gojangu ni igral, saj se je takrat s Kölnom boril v finalu lige DEL. "Mogoče je moja želja res zaradi tega še toliko večja," je navdušeno nadaljeval.
Bilo mi je čudno. Vseeno že toliko časa igram, da vem, kdaj koliko kaj boli. In ni me zelo bolelo, ne more biti tako hudo, zakaj torej operacija.
Z elito ima slovenska številka 28 veliko izkušenj, na najvišji ravni je odigrala šest turnirjev. Osnovni cilj je obstanek, želje so večje. "Še nikoli nisem dvomil o nas, še nikoli pa nisem bil v takem položaju, kot sem zdaj, še nikoli se nisem z reprezentanco pripravljal toliko časa. To se mi zdi res super. Videli bomo, kaj bo to prineslo, sem zelo pozitivno naravnan," je dejal.
Ima prste pri tem tudi sedmo mesto z olimpijskih iger v Sočiju? "Na vsaki tekmi bomo šli na zmago, če je ne bo, bomo razočarani. Ne moremo reči, kar bo, pa bo. Vseeno smo prišli na raven, da od sebe pričakuješ, da boš uspešen. Ni možnosti, da bi kdorkoli pomislil na kaj drugega," je še zatrdil Aleš Kranjc.
