Kdaj ste začeli in kako nadaljevali s tenisom?
Pri šestih letih. Navdušila sta me starša in starejši brat. Največji del moje preduniverzitetne kariere je bil zagotovo ŽTK Maribor. Skozi leta so bili moji trenerji Rene Jagačič, Iztok Božič, Marko Tkalec in Sašo Bende. O šolanju in igranju v ZDA sem začela razmišljati že v prvem letniku srednje šole. Že zgodaj mi je bilo jasno, da profesionalni tenis po srednji šoli ni prava pot zame.
Kako ste izbrali univerzo?
Raziskovanja sem se lotila sama prek spleta. Veliko sem prebrala o različnih šolah, teniških programih, pogojih za vpis, študijskih programih ... Stopila sem v stik z igralci, ki so takrat že študirali v ZDA. Veliko trenerjem sem poslala predstavitveno sporočilo, v katerem sem povedala, da se zanimam za njihov program, veliko trenerjev pa me je poiskalo kar samih zaradi videa, ki sem ga objavila na Youtubu. Mnoge univerze so mi poslale svoje brošure. Za Purdue sem se odločila zaradi velikosti šole, ugleda, športne infrastrukture, trenerjev in ponujene pogodbe.
Kaj študirate?
Študiram industrijski menedžment s poudarkom na finančnem inženiringu. Povprečno imam pet predmetov na semester in povprečno tri ure predavanj na dan. Sistem šolanja v ZDA je preveč drugačen, da bi ga lahko primerjali z našim. Zunaj predavanj na fakultetah v ZDA študenti dnevno opravijo veliko dela, ki ga sproti ocenjujejo.
In tenis na Pardueju?
Teniška ekipa nastopa v prvi diviziji NCAA (DI) oziroma v najmočnejši univerzitetni ligi v ZDA. Smo del konference Big10, ki je ena izmed petih najmočnejših konferenc v ZDA. Ekipo sestavlja osem igralk, imamo glavno trenerko in njeno pomočnico, skoraj vedno pa imamo še tretjega trenerja. Naša glavna trenerka je Laura Glitz, ki je leta 1992 nastopala na vseh grand slamih. V ekipi so še kondicijski trener, fizioterapevt in strokovnjakinja za prehrano. Povprečno imamo tri ure treninga na dan (dve uri tenisa, uro kondicije), šest dni na teden. Glede opreme je poskrbljeno za vse. Res za vse. Od januarja pa do sredine maja odigramo od 20 do 25 tekem, jeseni pa so trije do štirje turnirji. Igralke, ki sestavljajo ekipo, so iz Hrvaške, Turčije, Japonske, Brazilije, Gvatemale, Madžarske, Vietnama in seveda tudi iz Slovenije.
Zakaj bi priporočili študij in igranje v ZDA?
Zato, ker omogoči, da si pridobiš izobrazbo ter hkrati še vedno igraš tekmovalni tenis in napreduješ. Da ne pozabim omeniti izkušnje kot same, ki je popolnoma neprimerljiva s čimerkoli drugim. Spoznaš ljudi z vsega sveta, njihove kulture, spoznaš ameriško kulturo, prisiljen si se prilagoditi, poslušati, učiti, osebnostno rasti. Z univerzo sem prepotovala skoraj vso Ameriko in res izkusila veliko stvari, ki jih drugače nikoli ne bi mogla. Vse to sem jaz doživela iz – tudi finančno gledano – najboljše možnosti, ki sem jo imela po končani srednji šoli. Plačano imam namreč čisto vse, razen letalskih letov domov in nazaj. Pri nas prevladuje zmotno razmišljanje, da na ameriških univerzah ne moreš teniško napredovati in kasneje igrati profesionalno. Vsako leto je konkurenca na univerzah močnejša, trenerji boljši ... Vedno se lahko sredi študija tudi odločiš pustiti vse skupaj in morda začeti igrati profesionalno ali pa se preprosto vrniti domov.
In šolnina?
Letnik šolanja na Univerzi Purdue za tujce stane nekaj več kot 40.000 dolarjev. V to ceno je vključena šolnina, mislim, da tudi knjige, hrana in bivanje. Pogosto se pozabi, kaj vse študent športnik dobi zraven, kar nima cene: opremo, dodatno hrano, treninge, trenerje, potovanja, hotelska prenočišča, masaže, fitnese, igrišča, zdravnike, fizioterapevte ... Tudi zdravstveno zavarovanje je v mojem primeru plačano.
Pogoj za štipendijo?
Pogoji so, da opravljaš vse svoje dolžnosti – teniške in študijske. Glede tenisa v to spada redno treniranje, upoštevanje pravil, ki jih ima vsaka ekipa, in tako dalje. Večina tega je kar samoumevna. Glede študija pa je pogoj, da imaš povprečno oceno nad nekim postavljenim limitom, menda 2,3 na lestvici, kjer je največ 4. (ts)
