Čeprav v flightu po navadi igramo s tremi soigralci, najprej igramo sami s sabo. Vedno si želimo izboljšati svojo najboljšo igro na danem igrišču, da na neki način premagamo same sebe. Če nam to uspe, smo dosegli osebno zadovoljstvo, vsekakor pa bo naš rezultat konkurenčen na ravni treninga ali turnirja. Taktiko igranja prilagajamo glede na dogajanje na igrišču. Žoga je okrogla, zato se nam včasih ne zaustavi na želenem mestu. Takrat je treba ostati zbran in razmisliti o pametnem nadaljevanju. S temi izzivi se sooča vsak footgolfist, ki mora reševati situacijo, ko žoga ostane v vodi, v gozdu za drevesom, v pesku … Vedno znova se je treba samomotivirati, kljub vsemu pa nam v footgolfu v primeru slabše odigrane luknje še vedno ostane 17 lukenj, kjer lahko rezultat popravimo ali ga tudi pokvarimo. Kljub uglajeni etiketi obnašanja še vedno slišimo vzklike ob izjemnih strelih, ki se končajo z zadeto luknjo, kot tudi kakšno sočno kletvico zaradi neuspelega želenega udarca. Footgolf je enostavno igra potrpežljivosti in pragmatičnosti ter dobro izvedenih udarcev z nogo. V največji meri je končni rezultat odvisen od vsakega posameznika, saj je to v osnovi individualni in ne timski šport.
Golf in s tem tudi footgolf sta igri, kjer se igra individualno, lahko pa se ga popestri tudi z različnimi igralnimi sistemi (match play in stroke play), ki še dodatno spodbudijo zanimanje igralk in igralcev ter tudi gledalcev. Ti lahko z varne razdalje spremljajo dramatične igre in razburljiva dodatna razigravanja ob istem številu udarcev dveh ali več igralcev. V takšnem primeru se na individualnih turnirjih pod okriljem FIFG odigrajo ena do tri dodatne izbrane luknje. Če sta dva igralca po številu še vedno enaka, se podobno kot pri nogometu nadaljuje s penalty putts ali petimi izmeničnimi putti ali zaključnimi udarci, ki so oddaljeni minimalno pet metrov od luknje. Neodločenemu izidu pa nato sledi še tako imenovani sudden death penalty shootout, ko se z dolžine, ki jo predpiše tekmovalna komisija, zadeva luknjo z zastavico. Kdor prvi zadene, postane zmagovalec playoffa ali razigravanja.
Match play
Gre za sistem točkovanja golfa, pri katerem igralec ali ekipa zasluži točko za vsako luknjo, v kateri je premagal nasprotnike; v nasprotju s stroke play, pri kateri se skupno število udarcev šteje v enem ali več krogih z 18 luknjami. V dvoboju je zmagovalec igralec ali ekipa z največ točkami na koncu igre. V Sloveniji se na ekipnem klubskem državnem prvenstvu Slovenije, ki je izjemno zanimivo in ima lahko tudi zanimiv pridih ekipnega tekmovanja, tekmuje po sistemu match play.
V footgolfu je pri organizaciji turnirjev pomembno definirati sistem tekmovanja, od kje se začne igrati. Poznamo postopni start in start na strel s pištolo. Postopni start je po navadi na prvi luknji in je vezan na točno določeno časovnico turnirja. Pogosto si sledijo začetki skupin na 6–8 minut. Če se igralne skupine približajo, je pomembno, da druga skupina počaka, da predhodna skupina v miru v celoti dokonča igranje luknje.
Shotgun start (start na strel)
V primeru, ko je start na strel, so tekmovalci razporejeni na vseh udarjališčih in začnejo igro, ko zaslišijo signal (strel). Igrati se začne na več luknjah hkrati, igralci pa se nato premikajo na naslednjo luknjo, vse dokler ne odigrajo igre na vseh luknjah. V večini primerov se vedno starta s startnim seznamom na udarjališču prve luknje.
The green zone (zelenica)
V premeru treh metrov do luknje vse žoge obvezno markiramo z markerjem (okrogli plošček), da lahko soigralci neovirano nadaljujejo z igro. V kolikor ne boste označili ali markirali žoge na področju greena, bosta oba z nasprotnikom dobila kazenski udarec (penalty). Pravilen postopek markiranja je, da za žogo v smeri zastavice položimo marker in žogo odvzamemo. Kasneje žogo postavimo na isto mesto, ki je pred markerjem v smeri zastavice. Zaključujemo lahko s konico copata ali z notranjim delom stopala, rolanje žoge s stopalom ni dovoljeno.
Igra na the fairwayu (čistina)
Območje na igrišču med udarjališčem in zelenico, ki je že nižje pokošeno: žoga, ki je najbolj oddaljena od zastavice, začne prva z naslednjim udarcem. Če je nasprotnikova žoga v napoto v smeri luknje, jo je treba markirati z markerjem. V primeru, da zadenemo nasprotnikovo žogo na fairwayu, jo nasprotniku povrnemo na njegovo prvotno pozicijo pred dotikom žog, lokacija naše žoge pa je tam, kjer se je žoga zaustavila.
Bunker (ovira, nasuta s peskom)
Kadar je žoga v pesku, udarjamo iz koraka brez zaleta. Prav tako je pomemben udarec po žogi ali podkopan udarec – čipanje. Dvig žoge z zgornjim delom stopala ni dovoljen.
Penalty area (kazensko področje)
Poznamo dve obliki kazenskih področij, ko nam žoga uide v vodno oviro (water hazard). Prva so rumeni količki pri vodi (potok) izpred nas. Tam, kjer žoga zaide v vodo, jo vzamemo ven in postavimo na zelenico v liniji količkov ali pa tudi za količki na poljubno mesto. Če žogo primemo z roko iz vode, pridobimo kazenski udarec (+1). Kljub temu, da je žoga za rumenim količkom in jo je mogoče udariti (naslonjena na primer na zelenje ob vodi), jo udarimo brez kazenskega udarca.
Rdeči količki pri bočnih vodnih nevarnostih (jezero) – žogo postaviš v premeru dveh metrov od mesta, kjer je vstopila v območje vode, vendar ne bližje luknji in pridobiš kazenski udrec (+1).
Modri količki so označeni, kjer je zelenica v fazi revitalizacije. Če zadenemo zavarovan prostor, žogo postavimo na najbližjo točko zunaj zavarovanega prostora, ki ni bližje luknji. V tem primeru ne dobimo kazni enega udarca.
Out of bounds (avt)
Beli količki označujejo avt. Žogo poberemo, si pripišemo kazenski udarec (+1) in žogo vrnemo na pozicijo pred udarcem. Če je to bil prvi udarec, se vrnemo na začetno udarjališče s kazenskim udarcem (+1). Količki rumene, rdeče in modre barve se lahko potegnejo iz zemlje, v kolikor so nam pri izvajanju strela v napoto, po končanem strelu pa moramo količek vrniti na njegovo mesto. Belih količkov ne smemo nikoli odstranjevati. Po izvedenem udarcu količek zapičimo na isto mesto, kjer je bil prvotno. Količke je tudi strogo prepovedano izmakniti iz zemlje in jih nato uporabljati za lažjo pridobitev žoge iz vode. Vedno lahko najdemo vejo ali palico, ki nam pomaga pri tem opravilu!
Stop
V primeru vetrovnega vremena lahko žogo, ki se zaustavi in tri sekunde miruje, markiramo. Pred tem jasno rečemo STOP, da nas soigralci slišijo in dovolijo, da markiramo žogo, četudi se kasneje zaradi vetra prestavi.
Markiranje žoge
Če je žoga na greenu, jo vedno markiramo, prav tako pa jo markiramo, če vas za to prosi soigralec: "Prosim, markiraj žogo, ker je v liniji zastavice." Za žogo postavimo marker (okrogli žeton, lahko tudi svinčnik) in žogo dvignemo ter jo držimo v rokah. Ko soigralec udari, žogo namestimo pred marker.
Drop zone (spust žoge)
Spust žoge v skladu s pravili. Pri nas v Sloveniji imamo primer v Bovcu na luknji 6, ko izvajamo začetni udarec visoko nad luknjo. V primeru, da žoga pristane v območju nevarnosti (voda), jo dropamo ali odložimo na točno označenem mestu, ki mu rečemo drop zone, in pridobimo kazenski udarec (+1).
Scoring (sprotno spremljanje rezultata)
Sprotno štetje rezultatov v flightu ali igralni skupini. Pomembno je, da redno po zaključku vsake luknje preverimo svoj in rezultat soigralcev. To storimo stran od luknje, ki smo jo zaključili, da lahko skupina za nami nemoteno nadaljuje igro. Lahko si delamo tudi črtice ob udarcu za lažje spremljanje rezultata. Na koncu igre po zaključeni 18. luknji preverimo rezultate in oba, player (igralec) in scorer (zapisovalec), podpišeta score card oziroma kartonček z rezultatom. S tem se oba strinjata z doseženima rezultatoma, nakar se celotna skupina vrne proti recepciji in golf baru, kjer se v času turnirja sprejema score kartice, da se jih takoj zabeleži med rezultate. V primeru turnirjev prosimo za doslednost in profesionalnost tekmovalk in tekmovalcev. Podoben sistem velja tudi z digitalno seštevno kartico gScore, ki se uporablja tudi že v Sloveniji.
