"Konkurenca je vedno bila in vedno bo, povsod," trdi Anita Vihtelič iz ljubljanskega Plesnega mesta in dodaja, da konkurenca ni slaba stvar, saj jih prisili, da so vedno inovativni. "A je hkrati velika borba na tržišču," je še iskrena, saj v njihovi plesni šoli že desetletja vlagajo v ples.
Nelojalna konkurenca
Silvestra Perčič iz ljubljanske Kazine se čudi, da nekaterim "garažnim" plesnim šolam, kot imenuje nelojalno konkurenco, uspeva le s telefonsko številko, ki jo objavijo na družbenih omrežjih: "Nikjer ne omenjajo urnika, cenika, nikjer ni opisa programov, nimajo spletne strani, ne ve se, kdo je izvajalec programov..."
Vihteličeva dodaja, da takšnim plesnim šolam največkrat dvorano odstopi krajevna skupnost z namenom, da se bodo mladi družili. "Še več: brez moralnih vrednot celo vzamejo in prodajajo koreografije, ki jih je naredil nekdo drug in si s tem služi denar," poudari Vihteličeva, ki vrsto let izdaja videe z otroškimi koreografijami s pripisom o avtorskih pravicah. "Verjetno smo dobri, da kradejo ravno nam," se sprašuje njen poslovni parter Marko Hren, a vendar ga boli dejstvo, da so veliko vložili v svoje delo, nato pa nekdo drug služi na njihovem znoju. "Prodajati nekaj, kar nisi sam ustvaril, je laž in kdor laže, tudi krade – vsaj tako govori star pregovor... pa še res je," dodaja.
Vadba in zaslužek le za svojo dobrobit
V Prekmurju so se pred leti soočali s poplavo skupinskih vadb, pojasnjuje Dejan Zečević iz murskosoboškega Zeka: "V vsaki večji vasi se je našla ženska, ki je ugotovila, da je super migat dvakrat na teden. Če pa je poleg tega še kaj zaslužila, pa še toliko bolje. Brez izobrazbe, verjetno s še brezplačnim prostorom, ker jim ga je občina dala, niso plačevali SAZAS-u, potnih stroškov, zavarovanja, obratovalnih stroškov, davka, … Cene pa minimalne."
Danes tega ne opaža preveč, še dodaja in prizna, da konkurenti so, vendar imajo izobrazbo in prijavljene storitve.
V plesu moraš biti profesionalen
Zečević tudi prizna, da je bilo poskusov ustanovitve plesnih šol na njihovem koncu manj: "Vsak, ki je poskusil, je sčasoma opustil, ker v plesu moraš biti profesionalen, ker se je treba izobraževati, spremljati trende, biti na dogodkih..."
Podobno razmišlja tudi Boštjan Pavček iz društva TBA, ki ironično pojasni: "Me veseli, da je nekaterim popolnoma jasno in enostavno imeti ter skrbeti za plesno šolo. Jaz sem po vseh desetletjih dela v plesu še vedno cel avgust in september pod velikim stresom. Delo z ljudmi ni enostavno, vsak je drugačen in edinstven, za vsakega si je treba vzeti čas in se mu popolnoma posvetiti."
Pavček in sogovorniki, ki so v večini tudi plesni trenerji, mentorji, sodniki, delegati, še dodajajo, da je poučevanje plesa še najlepši del pri vodenju plesne šole, saj dopoldneve navadno preživijo za računalniki in urejajo administrativne zadeve, kot so prijave na razpise, organizacija prevozov in namestitev po celem svetu za tekmovalce, marketing...
'Pedagogi' morda škodujejo otrokom?
Vihteličeva se sprašuje, če so pedagogi, ki jih nekatere plesne šole iščejo prek študentskega servisa, res strokovno podkovani za pedagoško delo, za vzgajanje, za pravilne metodične in motorične pristope. "Nekateri privabijo tečajnike z zvenečim imenom, ki prodaja, kot npr. 'cici hip hop' ali 'cici break dance' tečaj. In potem so jih pravzaprav učili plesati Hudo mravljico," še dodaja.
Perčičeva se spominja dekleta, ki je k njim prišla po potrdilo, da je v času kovida obiskovala začetni tečaj plesa: "Plesa se je pravzaprav učila na kavču, potrdilo pa je potrebovala kot dokaz o znanju plesa, ki ga je priložila prijavi na študentsko delo za poučevanje plesa." Ob tem poudarja, da niti ni bilo krivo dekle, pač pa ponudnik dela.
Ples jim je življenjsko poslanstvo
Podobno trdi tudi Vihteličeva, ki je prepričana, da mora biti posamezniku poučevanje plesa življenjsko poslanstvo: "Kar nekaj je vrhunskih plesnih šol, ki svojo plesno pot vodijo že več kot 30 let, ki sistematično vzgajajo svoje plesalce od predšolske dobe pa vse tja do članskih kategorij. Za takimi organizacijami stojijo strokovni ljudje, ker jim je to življenjsko poslanstvo. Vsa desetletja jih spremlja mnogo odrekanja, neizmerna vztrajnosti, inovativnosti, predvsem pa ogromen finančni vložek, da tak sistem deluje. Ti plesni pedagogi izhajajo iz ljubezni do otrok in plesa, plesno okolje jim je druga družina, včasih celo prva, ko dajo svojo družino zaradi narave dela (popoldansko delo in vikendi, ko so tekmovanja) v drugi plan."
Ljubitelji plesa naj preverijo ponudnika
Sogovorniki, ki so si sicer zdrava konkurenca med drugim tudi na tekmovalnih odrih, ljudi ob izbiri plesne šole pozivajo, naj preverijo ekipo, usposobljenost, reference, strokovnost in prostore ponudnika. Kvalitetne ponudnike lahko najdejo tudi na seznamu Plesne zveze Slovenije. Škoda, ki se naredi, ko otrok noče več prestopiti praga plesne šole zaradi nestrokovnega dela, je večja od konkretne nelojalne konkurence in dela na črno, še poudarjajo.
