Slovenska dekleta so se v četrtek zjutraj odpravila proti Amsterdamu in od tam še do sto kilometrov oddaljenega Apeldoorna, ki bo gostil odbojkarice skupine A. Poleg Slovenk še domače Nizozemke, Poljakinje in Italijanke. Bruno Najdič je pred odhodom poudaril, da si želi predvsem, da bi njegove varovanke prikazale čim boljšo igro proti trem favoriziranim reprezentancam, ki imajo z velikih tekmovanj veliko več izkušenj. A v zadnjih dveh letih se je sestavila ekipa slovenskih deklet, ki je uspela prebiti led s prvo uvrstitvijo na evropsko prvenstvo, velik dosežek je bila že zmaga v dodatnih kvalifikacijah nad Francijo, ki ni razmišljala o tem, da bi morala to prvenstvo izpustiti. Pa ga mora.
O tem, da je Slovenija v tej skupini A reprezentanca, ki ji pripisujejo najmanj možnosti za presenečenje, ne govori le to, da je to šele prvo veliko tekmovanje za ta dekleta, temveč tudi bogata zgodovina, ki jo imajo tri tekmice. Te skupno premorejo že 21 kolajn z evropskih prvenstev: pet zlatih, osem srebrnih in prav toliko bronastih. Poljakinje so z devetimi kolajnami celo na drugem mestu, daleč pred vsemi je Rusija z osemnajstimi zlatimi, štirimi srebrnimi in tremi bronastimi ter je hkrati tudi branilka naslova. Pred dvema letoma je v finalu premagala Nemke, bron je osvojila Belgija, za njo pa sta se uvrstili dve reprezentanci iz nekdanje skupne države Srbija in Hrvaška, ki letos merita še višje.
Tudi letos je evropska odbojkarska zveza namenila denarne nagrade, ki jih bodo tako v moški kot v ženski konkurenci prejele prve štiri reprezentance na prvenstvu. Zmagovalna ekipa bo prejela 120 tisoč evrov, dobitnica srebrne kolajne bo bogatejša za 70 tisoč evrov, tretja za 40 tisoč evrov, četrtouvrščena reprezentanca pa 20 tisoč evrov. S tem želi CEV povrniti državnim zvezam, igralcem in strokovnemu vodstvu za prispevek k rasti in promociji športa.
