Andrej Šporn: Pri poškodbi si prepuščen sam sebi

Razočaranje, ker zaradi poškodbe niste odpotovali na priprave v Čile, je bilo gotovo veliko.
Drži. Da sem moral ostati doma, je zagotovo kar velik minus. Vseskozi sem računal, da bom lahko zraven, a mi je zdravnik svetoval, da je za takšen trening še prezgodaj in naj raje ostanem doma. Za zdaj računam, da se bom ekipi lahko pridružil na prvem oktobrskem treningu in videl, v kakšnem stanju trenutno sem. V petek sem imel zadnji pregled in načeloma stvari lahko začnem delati normalno. Stvari se izboljšujejo, saj sem prej dolgo imel težave z nošenjem športnih copat. Teh nisem mogel imeti dolgo na nogi in stvari sem lahko delal v glavnem bos. Na tak način pa prav veliko ne moreš početi. Zdaj hvala bogu že lahko delam precej normalno in se pripravljam na to, da bom šel prvič na sneg. Takrat bo marsikaj bolj jasno, tudi to, kako se bo noga počutila v smučarskem čevlju in kakšne bodo bolečine.
 
Pa ni bojazni, da bi šlo v smučarskih čevljih težko, če imate težave že v športnih copatih?
Stvari gredo vendarle precej na bolje. Če sem še pred mesecem dni v njih občutil bolečine že po petih minutah, jih zdaj šele po uri in pol, kar je že normalno za nemoten trening. Kako se bo noga obnesla v pancerju, bom videl šele na snegu, kjer so gibi precej specifični. Gotovo pa se bo poznalo, da nisem bil v Čilu, kjer bi bil le deležen štirih tednov zelo dobrega treninga. Za moje pojme je to eden glavnih treningov v pripravah na sezono. O tem, kakšen bo moj nadaljnji program priprav, se bom nato dogovoril s trenerjem Petrom Penom. Takoj prvi dan po vrnitvi iz Čila ga nisem hotel klicati. Časa, da se zmeniva, kako in kaj, bo več kot dovolj.
 
Ste pričakovali, da se bo poškodba ahilove tetive vendarle celila hitreje?
Malce res. Zdravnika sem vprašal, kako se je po enaki poškodbi Aksel Lund Svindal lahko tako hitro vrnil nazaj. Razložil mi je, da je razlika predvsem v tem, kje se je tetiva strgala. Od tega je nato precej odvisen potek rehabilitacije. Če je tetiva strgana na narastišču, je ta bistveno hitrejša, kot pa če je tako kot pri meni strgana na sredini. Dokler ne veš podrobnosti, je te poškodbe med sabo zelo težko primerjati.
 
Vaša poškodba je bila torej ena bolj neprijetnih.
Res je. Gre tudi za to, da si pri nas glede tega prepuščen samemu sebi in temu, kako se znajdeš. Za fizioterapevte in druge stvari moraš poskrbeti sam. Zveza ima sklenjen le dogovor z zdravniki, pri čemer moram doktorja Macuro posebej pohvaliti za to, kar je naredil zame. Za zdravljenje, ki ni neposredno zdravniško, pa si prepuščen sam sebi. Zagotovo so Svindalu Norvežani ta tretma in potek rehabilitacije uredili precej drugače. Sam tudi ne moreš vedeti vsega, kaj pravzaprav potrebuješ. Lahko rečem, da sem sam delal vse, kar sem po svojih zvezah in poznanstvih lahko, da bi se čim prej vrnil.
 
Verjamete, da boste sezono svetovnega pokala lahko začeli že s prvimi tekmami hitrih disciplin v kanadskem Lake Louisu?
O tem zdaj zelo težko karkoli rečem, sploh glede na to, da sem moral izpustiti Čile. Videli bomo sproti, tudi glede na dogovor s Petrom Penom. Pri smuku uradni treningi hitro pokažejo pravo sliko.
 
Na startni lestvici svetovnega pokala glede na lansko zalogo točk FIS iz Čila še vedno držite 31. mesto. Verjetno bi razmišljali povsem drugače, če bi se morali ubadati s številkami okoli 60.
Res je sreča, da mi tiste točke še vedno veljajo. Dejstvo, da sem startno številko obdržal, je gotovo pozitivna stvar. Zagotovo pa je najpomembneje, da je potrebno biti pripravljen. Če to nisi, je vseeno, ali imaš številko 1 ali 60. Kot prvo moraš biti pripravljen že zaradi svoje varnosti, kot drugo pa, da lahko narediš rezultat. Smuk ni igračka, da bi to lahko počel nepripravljen.
 
Za sabo imate dve ponesrečeni sezoni. Je še dovolj volje, da se lahko vrnete na stare pozicije?
Še vedno mislim, da prav gotovo še nisem pokazal vsega, kar znam, čeprav drži, da sta bili zadnji dve sezoni zame čisti polom. Razlogi za to so različni, a drugega, kot da delam in se poskušam čim bolje pripraviti, mi ne preostane. Upam, da bodo tudi pogoji takšni, da mi bodo to omogočili. Zagotovo bo ta poškodba določen minus, a bom videl, kako hitro se bom po njej lahko vrnil.
 
Če bi po prvih tekmah ugotovili, da stvari ne tečejo tako, kot bi morale, bi razmislili o koncu svoje športne poti? Pri 34 letih niste več najmlajši, ali o takšnem scenariju še ne razmišljate?
Če bi videl, da sem precej zadaj, bi razmišljal o tem, da celotno zimsko sezono preprosto izpustim ter se počasi in od začetka pripravim na naslednjo sezono. Kot rečeno pa sem še vedno prepričan, da lahko še marsikaj dosežem. Ta poškodba je zagotovo velik minus, a se bomo prilagajali sproti.
 
Kako na zadevo gledajo pri vašem opremljevalcu Stöckliju?
Kakšen je bil njihov odziv, ko so izvedeli za poškodbo?
Nad tem seveda nihče ni navdušen, ne jaz, ne trenerji in ne opremljevalci. Do padca in poškodbe niti ni prišlo po kakšni neumnosti. To se pač zgodi, če se greš ta šport. Podpora Stöcklija je bila zelo močna že lani in ni nobenih znakov, da bi bilo letos kaj drugače.
 
Gotovo pa ste se že sprijaznili s tem, da bo marsikaj šlo iz vašega žepa.
Drugega mi niti ne preostane in sem tudi vedel, da bo tako. Kot se stvari trenutno dogajajo na smučarski zvezi, kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Upam, da se bo tudi tam kaj premaknilo in da bodo za nas tekmovalce zagotovljeni boljši pogoji kot trenutno.
 
S prihodom Iztoka Klančnika na mesto predsednika zbora in odbora imate zdaj vsaj sogovornika, ki ga nekaj časa niste imeli.
Z njim se vsekakor da pogovarjati, saj imamo končno neko vodstvo panoge. Po drugi strani sem se čez poletje od vsega tega precej umaknil, saj imam že 'poln kufer' vsakoletnega ukvarjanja s smučarsko zvezo. Zraven sem bil le toliko, kolikor je bilo to nujno.
 
Torej tudi o zdaj aktualni zamenjavi na mestu direktorja zveze nimate kakšnega posebnega mnenja?
Ne, res ne. To zelo težko komentiram. Za nas bi tako ali tako moral biti direktno zadolžen vodja panoge, oziroma zdaj Klančnik kot vodja odbora in zbora. Direktor zveze ni človek, s katerim bi tekmovalci imeli opravka. Bolj kot vodje je pomembno, da imamo dobre programe in dobre trenerje.
 
Ko sva že pri trenerjih, boste kaj pogrešali Penova pomočnika Andreja Jermana in Matijo Grašiča?
Vsekakor bomo oba pogrešali. Sploh Grča (Grašič, op. p.) je največji trenerski potencial, ki ga imamo v Sloveniji. Dejstvo, da smo ga izgubili, je res velik minus, seveda tudi odhod Jerryja (Jermana, op. p.). Tisti, ki so dobri, ne čakajo do junija ali julija, da dobijo novo pogodbo. Ekipa je bila zelo dobro sestavljena, zdaj pa je razen Perota (Pena, op. p.) spet vse na novo. To za ekipo prav gotovo ni dobro. Novih trenerjev (Rok Javor in Peter Štrucelj, op. p.) še ne morem ocenjevati, a kot smo se na hitro pogovarjali, ekipa tudi zdaj dobro funkcionira.
 
Edina dobra stvar to poletje je bila zagotovo ta, da ste lahko več časa preživeli z družino.
Čas sem res lahko izkoristil tudi za družino. Doma je bilo kar nekaj dela, saj ima mlajši sin šele štiri mesece.