Kaj sta največja aduta zlate slovenske olimpijke? Ona ima neverjetno moč in izjemno ...

"Andrejo poznam, odkar se je preselila iz Kopra in se v Ljubljani vpisala v srednjo šolo. Zaljubljena je bila v judo in pogoji so bili v Bežigradu res boljši. Že takrat je kazala vrhunski potencial, zmagovala je v mlajših kategorijah, kasneje tudi na kadetskem in mladinskem evropskem prvenstvu. Enostavno je bila zelo dobra," je o svoji varovanki uvodoma povedal Kuralt.

Večkrat sta v mlajših letih tudi skupaj trenirala. Kuralt, ki sicer ima izkušnjo tudi s tekem za veliko nagrado in veliki slam, a brez odmevnega uspeha, se je kmalu preselil med trenerje. Kot največja aduta svoje varovanke izpostavlja: "Tehnično je vrhunska, neverjetno pa je tudi močna. Natrenirati je bilo treba kondicijo ter seveda vse tehnične in taktične podrobnosti. In na treningih se nič ne 'špara'."

In prav delo z utežmi je tisto, kjer od tekmic odstopa. "Seveda je treba paziti na pravilne vaje za eksplozivnost, ne za en gib, ampak na način, da to zmore še vedno tudi po desetih minutah borbe, če je potrebno. Tukaj nama zelo pomaga Damjan Čanžek."

Nikoli ni rekla, da nečesa ne zmore
A največ lahko po mnenju Kuralta tekmovalec zase naredi sam, in tako je tudi z Leški. "Nikoli ni rekla, da nečesa ne zmore. Ima določen načrt treningov, pozna vsebino, ve, kdaj bo težje in kdaj lažje. In načrta se drži. Jaz jih seveda sestavljam najprej na makro in nato na mikro ravni. A vedno se dobiva in zadevo pregledava skupaj."

Kuralta najbolj navdušuje način, kako tekmovalka sodeluje in razume, ko je treba na treningu res stisniti. "V obeh letih, odkar delam z njo, zapleta praktično ni bilo. Res pa je, da s svojimi tekmovalci nikoli ne delam na diktatorski način. Pogovorimo se in Andreja kot vrhunska športnica težke treninge in obremenitve sprejme."

Kot še pravi, je za vse športnike prav tako pomembno, da uspešno naredijo šolo in opravijo obveznosti na fakulteti in prav zato toliko usklajevanja. "Vsak mora poznati svoje cilje in se jih držati. To je najpomembnejše izhodišče tudi ob nesoglasju, kjer je pogovor edini način, da se vrnemo nazaj na pravo pot. Seveda pa včasih ni enostavno. Željo biti prvak ima vsak, potem pa se mora odločiti, kaj vse je pripravljen temu podrediti in ali se se zna temu prilagoditi."

Kot edino pomanjkljivost pri novi olimpijski prvakinji vidi odnos na nekaterih manjših tekmah, ki se jih loti premalo agresivno in odločno in tam po nepotrebnem kdaj izgubi kakšno borbo. "Nekaj je v značaju, nekaj v vzpodbudi. Seveda to rešujemo. A za zadnji dve leti lahko rečem, da je Andreja na vsaki veliki tekmi nastopila skoncentrirano in odločno."

Ob uspehu se pišejo slavospevi. Kuralt pa prizna, da je v dveh letih, odkar je prevzel ekipo Bežigrada, tudi sam šel skozi naporno obdobje. S 27 leti je nasledil je legendarnega slovenskega reprezentanta Roka Drakšiča, ki zdaj uspešno vodi Fince ter Uzbekistanca Andreja Šturbabina, enega vodilnih strokovnjakov s področja nekdanje Sovjetske zveze.

"Pomisleke sem seveda imel, saj vemo, v čigave čevlje sem stopil, cilji pa so bili res veliki. A prepričal me je Mitja Železnikar, ki je bil Andrejin trener v mlajših letih. Bil sem neizkušen, tudi malce porinjen v to, a stalno sem imel podporo vseh v klubu. In to je za rezultate zelo pomembno. Klima v klubu in na treningu mora biti za uspeh prava."

Brez teh informacij ne bi šlo
Prvi izziv je bil kolajna v Tokiu. "Prav pri Roku in Andreju sem delal kot pomočnik. Tam sem podrobno videl, kaj se je pri obeh odrazilo pozitivno. Spoznal sem oba koncepta, imel sem vir informacij, kako do uspeha, veliko pa je tudi pomoči domačega znanja, saj je imel Bežigrad tudi v preteklosti dobre tekmovalce. Vse te pozitivne stvari sem skušal vstaviti v svojo shemo programa in brez teh informacij ne bi šlo."

"Res pa je tudi, da sem verjel v olimpijsko kolajno, ko sem prvič stopil na trening kot Andrejin trener, in v to je verjela tudi ona. Seveda se je v dveh letih kdaj pojavil kakšen dvom, a ostali smo pozitivni in vedno imeli vso podporo," je še povedal 29-letni trener, ki je strokovno znanje nabral tudi na fakulteti za šport. Temu zdaj na ekonomski fakulteti dodaja znanje na področju managementa v športu.

"Včasih to spregledamo. Ampak za športnike, pa tudi za nas trenerje je pomembno, da imamo razmere urejene doma. In za vso podporo bi se zahvalil tudi zaročenki, ki je v teh letih razumela in sprejela moje obveznosti. Na osebni ravni mi je prav to najbolj pomembno."