Dragica Sternad Pražnikar, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na AVP, prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., z Očesne klinike UKC Ljubljana, Matjaž Leskovar, višji samostojni policijski inšpektor v Sektorju prometne policije in dr. Fadil Mušinović, generalni sekretar Zveze ZŠAM, so spregovorili o pomenu odgovornega ravnanja vseh udeležencev v prometu za večjo varnost pešcev. Predstavljeni so bili rezultati najnovejše mednarodne raziskave ESRA3 (E-survey of Roads Users´ Attitude), prof. dr. Hawlina pa je spregovoril o še enem izjemno pomembnem segmentu, pomenu vida pri prometni varnosti ter očesnih boleznih kot dejavnikih tveganja. Večletne analize kažejo, da so za okrog 70 % smrtnih prometnih nesreč pešcev odgovorni vozniki motornih vozil, največkrat osebnih avtomobilov. Letos je do 10. oktobra stanje varnosti pešcev nekoliko boljše kot v enakem obdobju lani, v prometnih nesrečah je življenje izgubilo sedem pešcev, lani pa devet. Pred dvajsetimi leti je na slovenskih cestah letno izgubilo življenje približno 50 pešcev. Z vrsto učinkovitih ukrepov so najhujše posledice med pešci sedaj v mnogo manjšem obsegu. A vendarle bi bilo mogoče z odgovorno udeležbo vseh stanje še izboljšati, so bili enotni govorci.
Sočasno je potekalo interaktivno izobraževanje 108 osnovnošolcev prve triade. V motorično-didaktični igralnici so poseben poudarek namenili varnosti pešcev, ki so najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu. Ob začetku in koncu jesenskih počitnic bodo številni prostovoljci Zveze ZŠAM skrbeli za varno pot šolarjev v šolo in iz nje.
Dragica Sternad Pražnikar, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na AVP, je predstavila rezultate najnovejše mednarodne raziskave ESRA3 (E-survey of Roads Users´ Attitude), Inštituta VIAS iz Bruslja, ki je bila objavljena pred dvema dnevoma in v kateri je sodelovala tudi Slovenija. Raziskava v obliki spletnega vprašalnika je zajela 22 držav, v njej je sodelovalo 42.000 udeležencev v prometu v starosti od 18 do 74 let v 22 državah. Iz Slovenije je sodelovalo 1.062 respondentov: "Pešci se v Sloveniji na lestvici od 0 do 10 v prometu počutijo varne s samooceno 7.8, evropsko povprečje pa znaša 7,3. Slovenski respondenti menijo, da je prečkanje prehoda za pešce ob rdeči luči sprejemljivo v 4,8 %, povprečje EU22 pa je višje in znaša kar 9,8 %. 20,7 % slovenskih respondentov meni, da je uporaba mobitela med hojo sprejemljiva, povprečje EU22 znaša 30,1 %. Respondenti so morali navesti, kako pogosto so v obdobju zadnjih 30 dni cesto prečkali izven prehoda, takšno ravnanje je priznalo kar 68,2 %, to je več kot znaša povprečje EU22, ki je 65,9 %. Prehod za pešce so slovenski pešci ob rdeči luči prečkali v 30,1 %, EU22 povprečje pa znaša kar 45,3 %. Med hojo so pešci v Sloveniji na mobilnem telefonu brali sporočila ali preverjali družbena omrežja v 61,9 %, povprečje EU22 znaša 63,2 %, uporaba slušalk v Sloveniji znaša 29,3 %, povprečje EU22 pa je 44,9 %. Pod vplivom alkohola so bili slovenski pešci udeleženi v prometu v povprečju v 28,6 %, povprečje EU pa znaša 33,1 %."
Pešci so najbolj ogroženi prav v naseljih, kjer se jih hudo telesno poškoduje kar 86 %, smrtnih prometnih nesreč pa je 58 %. Poglaviten vzrok prometnih nesreč je neprilagojena hitrost. Zato je še toliko bolj zaskrbljujoče, da so slovenski vozniki v navedeni mednarodni raziskavi ESRA na vseh štirih segmentih, ki se nanašajo na prekoračitev omejitve hitrosti, svoje ravnanje v zadnjih 30 dneh ocenili precej slabše, kot znaša EU22 povprečje. Izstopa samoocena prekoračitve hitrosti v naselju, kjer kar 58,4 % slovenskih voznikov priznava, da so omejitve prekoračili, povprečje EU22 je nižje za skoraj 11 %. Na tem mestu zatorej apel vsem voznikom motornih vozil, naj se zavedajo, da se pot ustavljanja pri hitrosti vožnje pri le 10 km/h nad omejitvijo (50 km/h), podaljša kar za 12 m, kar pa je lahko v naselju za pešce usodno.
Glede ustreznosti infrastrukture 22,3 % pešcev v Sloveniji meni, da so poti v naseljih, kjer ni pločnikov, zanje varne, EU22 povprečje je 29,9 %. Poti, kjer pločniki so, so za slovenske pešce varne v 66,4 %, povprečje EU22 pa je nekoliko višje in znaša 70,7 %.
Prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., z Očesne klinike UKC Ljubljana, je izpostavil: "Pri očesno zdravih starostnikih vid navadno ne vpliva na varnost v prometu, v primeru očesnih bolezni pa se vid lahko močno poslabša. Najpogostejše očesne bolezni so siva mrena, ki postopno zamegli vid v celotnem vidnem polju, starostna degeneracija rumene pege, ki okvari središčni vid, in glavkom ali zelena mrena, ki najprej okvari periferni vid. Vid pogosto prizadene tudi sladkorna bolezen. Za vse velja, da je vid v slabših pogojih in v temi slabši. Alkohol ali droge pa vid še dodatno poslabšajo. Podatki Policije za letošnje leto sicer ne kažejo, da bi bili pri nesrečah, kjer so udeleženi pešci, pogostejši povzročitelji starostniki, ali, da bi bile nesreče pogostejše v temi iz česar lahko sklepamo o razmeroma dobri preventivi. Pomen vida pri prometni varnosti v evropskih državah je širše predstavljen v članku na povezavi: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36248691/. Poglavitne ugotovitve pa so, da je glede na prejšnje študije, ostrina vida, ki je najpogostejši test, le deloma povezana z večjim tveganjem za prometne nesreče, z večjo vlogo vidnega polja. Vključitev testa vidnega polja v zdravniške preglede je zato pomembna, vendar je dejanska mejna vrednost še vedno nejasna in potrebne so nadaljnje raziskave. Motnje barvnega vida niso ogrožale prometne varnosti. Kontrastna občutljivost se s starostjo zmanjšuje in nanjo vplivajo nenormalna očesna stanja. Posledično bleščanje lahko poveča tveganje za prometne nesreče med nočno vožnjo pri starejših in drugih s pogoji, ki poslabšajo kontrastno občutljivost. Vendar pa tudi univerzalne mejne vrednosti niso bile določene. Trenutni predpisi Evropske unije torej odražajo minimalni skupni imenovalec v državah članicah, kar morda ne pomeni v celoti optimalne varnosti vožnje. Zaradi teh odprtih vprašanj bi bilo potrebno standardizirano testiranje v simulatorjih ali na poligonih, ki simulirajo resnične življenjske pogoje, da bi bolje določili varne meje vidne funkcije v različnih pogojih."
Matjaž Leskovar, višji samostojni policijski inšpektor v Sektorju prometne policije na Generalni policijski upravi, je poudaril: "Policija želi v akciji opozoriti pešce, naj bodo bolj pozorni in naj poskrbijo za svojo varnost. Predvsem naj spremljajo promet okoli sebe in upoštevajo prometne predpise – premalokrat se zavedajo, da ti veljajo tudi zanje. Hkrati pa želimo opozoriti voznike, naj bodo pozorni na pešce, naj upoštevajo prometna pravila predvsem pred prehodi za pešce in naj se zavedajo, da so pešci v primerjavi z njimi popolnoma nezaščiteni. Z namenom večje varnosti pešcev bo policija zato ta teden intenzivneje izvaja nadzore nad pešci in vozniki. Aktivnosti so usmerjene v pravilno prečkanje ceste, izsiljevanje pešcev na prehodih za pešce, upoštevanje prometne signalizacije, uporabo površin, namenjenih pešcem, pravilnemu parkiranju in ustavljanju na površinah za pešce. Policisti pa bodo pozorni tudi na to, ali pešci – predvsem v temnejšem delu dneva – uporabljajo odsevna telesa in nosijo svetlejša oblačila, da bi jih vozniki bolje videli. Namen izvajanja aktivnosti policistov je povečanje zavedanja, da moramo za varnost najranljivejše skupine prometnih udeležencev, torej pešcev, skrbeti vsi. Tudi sicer lahko za varno udeležbo v prometu najbolje poskrbimo sami, s svojimi ravnanji. Če bi se tega vsi zavedali, bi bilo nesreč in žrtev bistveno manj."
V času akcije poteka tudi okrepljen nadzor s strani Policije. Policisti preverjajo spoštovanje predpisov pri pešcih (uporaba odsevnih teles, varno prečkanje vozišč, pravilna stran hoje) in voznikih motornih vozil. Pri slednjih so pozorni zlasti na kršitve, kot je izsiljevanje prednosti pešcem na zaznamovanih prehodih za pešce in hitrost vožnje. Krajše poostrene nadzore bodo policijske uprave izvajale predvsem v bližini prehodov za pešce in na drugih lokacijah s povečano problematiko varnosti pešcev. Policisti bodo sodelovali tudi pri izvajanju preventivnih aktivnosti, ki so namenjene ozaveščanju pešcev, da morajo že sami čim bolje poskrbeti za svojo varnost v prometu (z nošenjem svetlih oblačil, kresničk in odsevnikov, odsevnih brezrokavnikov ipd.). Zato bodo po vsej Sloveniji razdeljevali 5.000 odsevnikov, ki jih je za potrebe akcije priskrbela Agencija za varnost prometa.
Dr. Fadil Mušinović, generalni sekretar Zveze ZŠAM, je predstavil aktivnosti Zveze ZŠAM in prostovoljcev: "V Zvezi ZŠAM Slovenije največ svojih aktivnosti usmerjamo k varnosti otrok in starejših oseb v prometu, s ciljem zagotavljati predvsem varne šolske poti. V ta namen prostovoljci z lastnimi sredstvi opravijo več kot 10.000 ur letno. Ves čas se sledi Viziji NIČ in uveljavljanju načela prometne kulture. V sklopu nacionalne preventivne akcije 'Bodi viden, bodi previden' bomo promovirali slogan Zveze ZŠAM Slovenije “Vidni v prometu, ZAvezani ŽIVLJENJU” in ob začetku in koncu jesenskih počitnic skrbeli za varno pot šolarjev v šolo in iz nje."
Agencija v jesenskem času krepi preventivne aktivnosti in po Sloveniji s partnerji razdeljuje 41.000 odsevnikov. Voznik, ki vozi s hitrostjo 40 km/h, pešca, ki je v temnih oblačilih in ni osvetljen, namreč opazi na razdalji do 26 metrov, v svetlih oblačilih do 38 metrov, pri aktivni uporabi odsevnih teles pa je viden tudi do 136 metrov. Od leta 2016 do konca leta 2022 je 50 pešcev umrlo v temnem delu dneva. Niti eden izmed njih v času smrtne prometne nesreče ni nosil odsevnika, niti na oblačilih ni imel odsevne površine. Zato tudi tokrat spodbujamo aktivno rabo odsevnikov, ki pešcu lahko v mraku, temi in pogojih slabše vidljivosti reši življenje.
Prostovoljci Združenj zveze ZŠAM Slovenije bod v sklopu preventivnih dejavnosti izvajali delavnice za otroke, starostnike in druge ranljive skupine na temo varne udeležbe pešca v prometu. Prav tako bodo izvajali varovanja otrok na poti v in iz šole v času pred in po jesenskih počitnicah. Skupaj z AVP in Policijo bodo na ustreznih mestih delili odsevna telesa in pešce opozarjali na ustrezno opremljenost. Prostovoljci ZŠAM Slovenije so v zadnjih letih v teh preventivnih aktivnostih opravili v povprečju med 800 in 1000 prostovoljnih ur. S svojimi aktivnostmi razvijajo načelo prometne kulture in se zavzemajo za uvedbo nadzora šolskih poti skozi vso leto in za kontinuirano usposabljanje oseb, ki prevažajo otroke v in iz šole.
Za spodbujanje varne mobilnosti otrok je Agencija pripravila gradivo z naslovom Učenec pešec, ki je namenjeno učiteljem in učencem prvega triletja. Preko predstavljenih vsebin in zasnovanih nalog se otroci učijo o varnem ravnanju v vlogi pešcev ter ponovijo že osvojena pravila. Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s Pošto Slovenije 22. septembra 2023, ko smo Evropski teden mobilnosti zaključili z Dnevom brez avtomobila, izdala drugo v seriji znamk Varnost v prometu, tokrat na temo Bodi viden, bodi previden!
Z akcijo želijo deležniki voznike motornih vozil, (e-)koles in e-skirojev opozoriti, naj bodo med vožnjo izjemno pozorni na pešce. Še posebej naj bodo previdni v območju prehodov za pešce in tudi na območjih, kjer je pričakovati prisotnost pešcev. Pešce želijo spomniti, da morajo - prav tako kot ostali udeleženci v prometu - spoštovati cestnoprometna pravila. Uporabljati morajo prometne površine, namenjene hoji pešcev, in ponoči obvezno nositi odsevna telesa za večjo vidnost ali svetilko, ki oddaja belo svetlobo. Agencija opozarja še na odvračanje peščeve pozornosti od dogajanja v prometu zaradi uporabe mobilnih telefonov, slušalk, pregledovanja družbenih omrežij, kar ne zmanjšuje le pravočasnosti in ustreznosti reakcij voznikov ampak tudi pešcev – njihova pozornost je zmanjšana celo do 60 %.
HITROST MOTORNIH VOZIL KOT DEJAVNIK TVEGANJA
Hitrost je ključni dejavnik tveganja za najranljivejše skupine udeležencev pešce, kolesarje, starejše in otroke. Zavedati se moramo, da se lahko pot ustavljanja pri hitrosti vožnje že samo 10 km/h nad omejitvijo (50 km/h), podaljša kar za 12 metrov, kar pa je lahko v naselju za pešce usodno. Zato je za doseganje večje varnosti v cestnem prometu pomembno, da v naseljih in na regionalnih cestah znižamo povprečno hitrost. Z znižanjem povprečne hitrosti za samo 1 km/h bi se število prometnih nesreč v naseljih zmanjšalo za 4 odstotke, zunaj njih pa za 2 odstotka. Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov.
ZA LASTNO VARNOST NAJ VSAK PEŠEC UPOŠTEVA NASLEDNJE:
Uporabljajte prometne površine, namenjene hoji pešcev (pločniki, hodniki, prehodi, podhodi, nadhodi). Če ni zagotovljene površine za pešce, hodite ob levem robu vozišča v smeri hoje.
Med hojo ne uporabljajte mobilnega telefona, saj po podatkih tujih raziskav le-ta pravočasnost in ustreznost reakcij pešca zmanjša do 60 %.
Vedno se prepričajte o varnem prečkanju ceste. Preden stopite na vozišče, je obvezen pogled levo, desno, levo.
Obvezna uporaba prehodov za pešce. Na semaforiziranih prehodih počakajte na zeleno luč za pešce (predhodno pogled levo, desno, levo), na nesemaforiziranih prehodih pa posebno pozornost namenite bližajočim se vozilom – počakajte, da se ta dejansko ustavijo iz obeh smeri (vzpostavitev očesnega kontakta z voznikom, dvig roke).
Vidnost je varnost! Ponoči, v mraku, ali ob zmanjšani vidljivosti morate nositi odsevnik na vidnem mestu, na strani, ki je obrnjena proti vozišču. Za večjo vidnost in varnost poskrbite z uporabo svetlih in odsevnih oblačil ter odsevnih teles (odsevni trakovi, kresničke, odsevne površine na oblačilih ali obutvi, uporaba svetilke). Kresničko obesimo za pas ali žep, da prosto niha ob telesu, saj jo le tako lahko obsvetijo avtomobilski žarometi. Podatki opazovanja pešcev, ki ga je Agencija za varnost prometa izvedla leta 2017, so pokazali, da je delež uporabe različnih odsevnikov izredno nizek – kar 93 % pešcev ni uporabljalo nobenega odsevnika. Le 1,2 % pešcev je imelo kresničko ali odsevni trak in 4,2% drugo odsevno površino.
Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje, poleg odsevnika, okoli vratu nositi tudi rumeno rutico. Odrasli, ki ob cesti spremljajo otroke, naj jih držijo za roko na zunanji strani, proč od ceste. Za namene spodbujanja varne mobilnosti otrok je Agencija pripravila učno gradivo z naslovom Učenec pešec.
Na avtocesti se ne smete zadrževati izven vozila ob cestišču, saj je to izredno nevarno. V primeru izrednega dogodka poskrbite za svojo varnost: vozilo ustavite na odstavnem pasu z vsemi delujočimi utripalkami, oblecite odsevni telovnik, zavarujte mesto dogodka z varnostnim trikotnikom in se čimprej umaknite na varno, za zaščitno ograjo ter pokličite pomoč.