Njegov dres s številko 34 bo bržkone kmalu končal pod stropom dvorane, pravzaprav je le vprašanje časa. Petnajst let je namreč krvavel zeleno, petnajst let je bil Kelt z dušo in telesom. The Truth, Resnica, kot se je glasil njegov vzdevek, ki mu ga je po še eni veliki predstavi pred mnogimi prilepil Shaquille O'Neal. Na naboru so ga izbrali leta 1998, v TD Gardnu, tej košarkarski Meki, pa je najlepše trenutke preživljal desetletje kasneje, ko je skupaj s Kevinom Garnettom in Rayom Allenom tvoril veliko trojko, ki je Boston leta 2008 popeljala do naslova prvaka, sam pa je pri tem postal MVP finala.
Eden trojice košarkarjev, ki so v dresu Bostona, te velike franšize, dosegli več kot 20 tisoč točk, imena drugih dveh pa na nek način še najbolj zgovorno pričata, o kakšnem igralcu je govora. Larry Bird, John Havlicek in on, Paul Pierce.
Zadnji dve sezoni je sicer prebil na zahodni obali, v Los Angelesu, kjer je nosil dres Clippersov, zdaj pa se je izgubljeni sin vrnil domov. Le za en dan, le za nekaj ur, a dovolj, da bo v sončni zahod odšel kot Kelt. Drugače ni moglo biti, moralo se je končati tam, kjer se je vse tudi začelo. Dom je tam, kjer je srce. "Velika čast je, da imam to priložnost, da si lahko še enkrat rečem Boston Celtic. Organizacija in mesto sta me sprejela ter vzela za svojega, konca kariere si nisem mogel zamisliti drugače. Sem Kelt za vedno," je dejal ob podpisu enodnevne, simbolične pogodbe.
Bojda je ekonom Keltov John Connor, s katerim sta po treningih velikokrat v nedogled metala na koš, vsa ta leta na dnu ene izmed omaric v TD Gardnu hranil njegovo športne copate. Za vsak primer. V ponedeljek so prav prišle.
