Do 21. avgusta se bodo merili športniki 207 olimpijskih reprezentanc, na voljo pa bo 306 kompletov medalj.
Pod vodstvom nosilca slovenske zastave Vasilija Žbogarja, edinega v tokratni ekipi, ki je že osvojil olimpijsko medaljo, je pred 60.000 gledalcev v mimohodu reprezentanc prikorakalo 19 slovenskih športnikov, ob njih pa je bilo še 23 trenerjev, zdravnikov in fizioterapevtov. Od slovenskih športnikov, ki so že v Riu, na odprtju ni bilo tistih, ki jih že naslednji dan čakajo nastopi.
Slovenska tekmovalna delegacija (skupaj z rokometnimi rezervisti) sicer šteje 63 članov, kot samostojna država bo nastopila na sedmih poletnih OI. Od prvih, leta 1992 v Barceloni, je osvojila štiri zlate medalje, šest srebrnih in devet bronastih. Na igrah pred štirimi leti v Londonu je bila zlata judoistka Urška Žolnir, srebrn atlet Primož Kozmus, brona pa so osvojili veslaški dvojec Iztok Čop/Luka Špik in strelec Rajmond Debevc. Čop, najuspešnejši slovenski olimpijec po osamosvojitvi, je tokrat vodja reprezentance.
"To je trenutek prekrasnega mesta. V sedmih letih ste naredili to, kar so sanjale generacije pred vami. Rio ste preuredili v moderno metropolo v težkih trenutkih vaše zgodovine. Živimo v svetu kriz, nezaupanja in negotovosti. Tu je olimpijski odgovor; zbralo se je prek 11.000 športnikov vsega sveta, ki bodo skupaj živeli, jedli in čustvovali v eni olimpijski vasi. V tem olimpijskem svetu smo vsi enaki in vrednote naše človečnosti so močnejše od tistih, ki nas želijo razdvojiti," je zbrane nagovoril predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomas Bach, preden je prvič v zgodovini izročil posebno priznanje Moka za humanitarne projekte, olimpijski lovor, dvakratnemu olimpijskemu zmagovalcu Kenijcu Kipchogeju Keinu.
Bach je kot vir navdiha za milijone, ki zaradi drugačnosti trpijo, izpostavil ekipo beguncev, ki bo pod olimpijsko zastavo prvič nastopila na OI. Tekmovali bodo tudi ruski športniki; nastop slednjih je zaradi s strani države podprtega sistematičnega dopinga kar dolgo visel v zraku, nastopilo pa bo lahko tri četrtine predvidenih olimpijcev. Mnogi so za pozitivno odločitev mednarodnih panožnih zvez in Moka izvedeli šele tik pred odprtjem, marsikdo pa na zeleno luč še upa. Žvižgov, ki so jih nekateri napovedovali med ruskim mimohodom, ni bilo, saj so jih gledalci pospremili z aplavzom kot vsako drugo ekipo.
OI so se sicer tekmovalno začele že dva dneva pred odprtjem z ženskim nogometom in dan pozneje z moškim, ko gostiteljem z zvezdniškim kapetanom Neymarjem ni uspelo začeti tekmovanja s pričakovano zmago, saj so proti Južnoafriški republiki igrali le 0:0. Na Marakani pred dvema letoma Brazilija ni osvojila naslova svetovnega prvaka, kar je bila prava nacionalna katastrofa, najuspešnejši državi v zgodovini SP pa v najpopularnejšem športu na svetu za popolnitev vseh naslovov manjka le še olimpijsko zlato.
Za drugo slabo nogometno novico je nekaj ur pred odprtjem poskrbel po mnenju številnih najboljši nogometaš vseh časov Pele, ki je sporočil, da se zaradi zdravstvenih težav ne bo mogel udeležiti slovesnosti. Zdaj 75-letni mojster nogometne žoge je bil med tistimi, ki naj bi prižgal olimpijski ogenj. Med nosilci olimpijske bakle je bil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, ogenj pa je prižgal nekdanji brazilski maratonec Vanderlei Cordeiro de Lima, bronast na OI leta 2004 v Atenah; tedaj je vodil do petintridesetega kilometra, ko ga je napadel neuravnovešen irski duhovnik Neil Horan in mu preprečil zmago.
Poleg ropov, umorov, dopinga, virusa zike ter številnih nedokončanih projektov so pred tokratnimi OI medijske strani polnili tudi protesti proti dragim igram zaradi gospodarske in politične krize v Braziliji. Finančne proračunske nepravilnosti so odnesle predsednico države Dilmo Rousseff, ki čaka na odločitev vrhovnega sodišča, če bo ostala na čelu države in je ni bilo na slavnostnem odprtju. V živo si ga je ogledalo 45 predsednikov držav oziroma predsednikov vlad ter 55 ministrov, pristojnih za šport; Maja Makovec Brenčič, ki pokriva tudi to področje v slovenski vladi, je bila najvišja slovenska politična predstavnica na Marakani.
Organizatorji slovesnega odprtja so se srečevali s finančnimi in tehničnimi omejitvami, rdeča nit prijetnega dogodka pa so bili varovanje okolja, raznolikost in veselje. Gledalce so popeljali skozi čas od začetka brazilskih ljudstev, prihoda Portugalcev sredi drugega tisočletja in nadaljnjega razvoja, ki je privedel tudi do sedaj sedemintrideset milijonskega metropolisa Sao Paula; Rio de Janeiro (januarska reka) ima "le" okrog 17 milijonov meščanov.
Brazilski pevec Paulinho da Viola je na začetku slovesnosti s pomočjo akustične kitare zapel himno, nato so s svetlobnimi efekti, glasbo in plesom sambe ter bossa nove ponazorili najpomembnejše točke brazilske zgodovine. Pred mimohodom športnikov je za navdušenje na tribunah poskrbela svetovno znana manekenka Gisele Bündchen in spomnila na še živečo 71-letno Helo Pinheiro, sedaj staro mamo in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja muzo za kultno pesem Dekle iz Ipaneme. Pesem je glasbeno oživil Daniel Jobim, vnuk avtorja Toma Jobima. Po mimohodu in uradnih govorih se je znova oglasila glasba in po prižigu olimpijskega ognja še ognjemet.
Vsi upajo, da bodo pesem, ples in predvsem športni boji preglasili vse težave in zadrege, ki so spremljali olimpijske priprave, ter da varnostne sile ne bodo imele veliko dela. Za preprečevanje kriminala in morebitnih terorističnih napadov bo na voljo 85.000 vojakov in policistov, dvakrat več kot na OI pred štirimi leti v britanski prestolnici.
