V Los Angelesu oziroma v Severni Ameriki ga čakajo novi, a že do potankosti znani izzivi, dvakratni šampion najboljšega hokejskega tekmovanja na svetu si želi srebrnino Lorda Stanleyja v domovino pripeljati še tretjič.
Po mesecu treningov na ledu in še dalj časa tistih na suhem je Anže pripravljen, da bo 8. oktobra krenil že v svojo deveto (!) sezono v najmočnejši hokejski ligi na svetu.
Pretekla sezona se je za Kralje iz Los Angelesa končala sanjsko, z že drugim naslovom prvaka lige NHL v treh letih. S preteklostjo je tako, da lahko hitro pade v pozabo, a v primeru športnikov in uspehov se nič ne pozabi. Moštvo iz Lalalanda se v novo sezono zato spet odpravlja z veliko tarčo na hrbtu. Tisto, ki jo nosijo branilci naslova. "Da, tarča je spet na naših hrbtih, kot tudi breme ubranitve naslova, ki pa nas ne sme preveč obremenjevati. Vsi nas bodo hoteli premagati, a s tem se ne smemo ukvarjati. Vemo, česa smo zmožni in kako dobro lahko igramo," je svoj pogled na novo sezono predstavil Kopi, ki si želi, da bi s soigralci že od začetka zbirali točke. "Da nam nato od februarja do aprila ne bo šlo preveč za nohte," je opozoril.
Kar zadeva navdušenje nad novo sezono, nad igranjem … To je še vedno povsem enako.
DOMA BOLJ NAPORNO KOT NA TEKMAH
Rutino treningov na domačih pripravah AK11 skoraj nič ni spreminjal. Pravi, da je imel sicer občutek, da je vse hitreje minilo kot prejšnje poletje, kar ni prav nič čudnega. Zadnjo tekmo je odigral 13. junija, obveznosti, ki so ga čakale, ko se je vrnil v domovino, ni bilo malo: "Zdi se mi, da je bil prvi mesec v Sloveniji še malo bolj naporen, kot pa so bile tekme," je z nasmehom dejal naš sijajni napadalec.
Vrhunec in hkrati tudi konec proslavljanja je predstavljal prihod Stanleyjevega pokala v Slovenijo, stvari pa so se potem malo bolj umirile. Sredi julija je začel trenirati na suhem, na začetku avgusta je prvič stopil na led, kjer mu letos ni bilo prav nič dolgčas. Družbo so mu vse do zadnjega delali reprezentančni soigralci, kot so Tomaž Razingar, David Rodman, Jan Urbas in brat Gašper. Največje število drsalcev je znašalo osem, dva vratarja sta mu bila vedno na voljo. "Ko nas je bilo več, je bilo malo bolj zabavno. Lahko smo igrali ena na ena in dva na dva. Ni šlo le za drsanje in podajanje v nedogled," je bil manjše "gneče" na ledu zelo vesel naš sogovornik.
ZANIMIVO, ZABAVNO IN DOMAČE
Kot po navadi ni imel pred mesecem dni prav nič težav s tem, da je vnovič obul drsalk, sprinti po stadionu in podobna vadba, pravi, človeku hitro postanejo odveč. "Bolj zanimivo, zabavno in domače je, ko zadrsaš, se igraš s ploščkom, mogoče daš celo kakšen gol. Da, to je veliko bolj prijetno," je veselo pripovedoval hokejski as, ki je to poletje nekaj dni celo preživel na morju.
Tega si v preteklih nekaj letih ni privoščil, zato je bil že čas za pravi oddih. Z ženo Ines sta nekaj dni uživala na jadranju ob hrvaški obali. "Dobro sem se spočil. Resnično sem povsem odklopil od vsega in se sprostil. Baterije sem si napolnil, kot si jih nisem že zadnjih pet ali šest let," je poudaril Hrušičan.
Nikoli nisem imel v krvi, da bi rinil v ospredje, in tudi nikoli ne bom tak.
Ko smo ga vprašali, ali se v svojo deveto sezono podaja enako vzhičen, neučakan, navdušen, kot je bilo prvo ali drugo, je dejal, da ni več čisto tako. "Ne, zdaj je le malo drugače," je dejal in pripomnil: "Izkušnje naredijo svoje, veš, kaj pričakovati in kako vse skupaj poteka. S te strani je vse skupaj malo bolj mirno. Kar zadeva navdušenje nad novo sezono, nad igranjem … To pa je še vedno povsem enako. Kot že rečeno, ko začneš teči in trenirati v telovadnici, si želiš čim prej spet igrati. To sezono ni nič drugače."
STADIUM SERIES ZA VEČJO MOTIVACIJO
Ne veseli pa se visokorasli Gorenjec samo igranja, temveč že zdaj razmišlja o svojevrstnem februarskem dogodku. Los Angeles je namreč spet doletela čast, da bo odigral eno od tekem spektakla Stadium Series, kar Kopija zelo veseli. "Na to gledam kot na pozitiven dogodek. Da, na koncu je to pač ena od tekem, ki jih moraš odigrati na vso moč," se seveda zaveda, a hkrati že ve, da mu bo spektakel na Levi's Stadiumu v Santa Clari drugi mesec v novem koledarskem letu prinesel novih moči. "V tistem delu sezone se čas malo ustavi. Fino je, da je tak dogodek nekje na sredini sezone, da se preseka monotonost. Take stvari se lahko precej veseliš oziroma čas hitreje mine, kakšno obdobje se resnično vleče. V tem delu sezone je utrujenost že malo prisotna in je lažje, ko se ozreš v prihodnost in veš, da te čez teden, dva čaka taka tekma. Zaradi tega se je lažje motivirati za vsako tekmo posebej," je o pozitivnem vidiku igranja nove tekme pod milim nebom razpredal Anže, ki je preteklo sezono na svoji koži že občutil, kako je biti del Stadium Seriesa.
Zdi se mi, da je bil prvi mesec v Sloveniji še malo bolj naporen, kot pa so bile tekme.
VEČERJA NA GRADU
Z lokalnim rivalom Anaheimom so se pomerili na bejzbolskem stadionu Doger Stadium. Bil je navdušen. "Če se ne motim, je Doger Stadium celo drugi najstarejši stadion v ligi MLB in tako 'vsebuje' kar nekaj zgodovine. Doživetje je bilo enkratno, kar je bilo sploh super, je bila garderoba, ki so jo tik pred tekmo obnovili. Ob takih priložnostih se ti v glavi zavrti film, ko se spomniš časov, ko si se kot otrok učil drsati in igrati brez strehe nad glavo. To je bil zelo poseben dogodek," se je spomnil ris, ki je 24. avgusta praznoval 27. rojstni dan. "Ni bil prav nič poseben dan. Igral sem golf in dobil kar dve torti," se je zasmejal olimpijec, s katerim smo se še malo zadržali pri njegovem zasebnem življenju. Julija je namreč praznoval prvo obletnico poroke in o njej razkril nekaj podrobnosti. Te v družbi žene Ines ni preživel na kakšen spektakularen način, temveč sta s soprogo prvo leto kot mož in žena proslavila v svojem značilnem slogu, z mirno večerjo na romantičnem Blejskem gradu.
NEPOZABNO ZA OTROKE
Da Anže kot pravi športni junak s svojo prisotnostjo povsod poskrbi za dobro voljo, je že dalj časa jasno. To poletje si bo v posebnem spominu ohranilo tudi veliko otrok, ki so bili deležni njegove družbe. S povsem preprostim dejanjem je navdušil mnogo nadobudnih slovenskih hokejistov. Obiskal je namreč tri treninge v treh okoljih. Mali hokejisti so tako dobili priložnost, da so drsali v družbi svojega velikega idola. Anže se je ustavil v matičnem klubu na Jesenicah, v Tivoliju, za krajši čas pa še na Bledu. "Tudi zame je bilo to nekaj lepega," je druženje s hokejskimi začetniki pokomentiral Kopi. "Tudi jaz se spomnim, ko me je oče, ko je še igral, peljal v slačilnico in sem bil v nebesih, ko so se fantje pogovarjali z mano. To je bilo zame res nekaj najboljšega."
Ob takih priložnostih se ti v glavi zavrti film, ko se spomniš časov, ko si se kot otrok učil drsati in igrati brez strehe nad glavo.
Pri otrocih je opazil enako vzhičenost, kot je bila njegova pred toliko leti. "Otroci so bili nasmejani, na začetku mogoče malo zadržani, a so se sčasoma sprostili in smo se vsi lepo imeli. Malo smo se fotografirali, odpeljali nekaj kazenskih strelov in se veliko smejali," je povedal otrok jeseniške hokejske šole, ki pa so ga v Ljubljani presenetili z darilom, to je zelenim dresom Olimpije mladih.
GAŠPER VEDNO VSE POPESTRI
Seveda smo ga morali vprašati, kaj je z njim naredil. "Je že bil uporabljen," se je široko zasmejal in v enakem tonu pojasnil: "Po navadi ga iz omare vzamemo, ko kdo izgubi kakšno stavo ali kaj podobnega, da se malo pošalimo. Če ste spremljali na twitterju, ste lahko videli, kdo je izgubil stavo."
Šlo je seveda za Gašperja, ki je izgubil partijo golfa, ki je zelo priljubljena dejavnost Kopitarjev, in hkrati tudi stavo ter je moral v zelenem dresu drsati na enem od treningov. "Vesel sem, da je bil to poletje tudi on z mano na treningih, to mi je bilo res zelo všeč. On vedno vse popestri," se je zasmejal starejši od bratov Kopitar.
NIKOLI NISEM BIL TAK
Na koncu druženja smo ga vprašali še, ali v tem trenutku obstajajo še kakšne rezerve pri Kraljih? Kaj njegovo moštvo lahko še pokaže, česar v zadnjih letih še ni? "Vsi pravijo, kako bi bilo fino osvojiti prvo mesto v diviziji, ampak na koncu je važen le tisti prapor, ki se obesi pod strop dvorane. Ni pomembno, koliko naslovov divizije osvojiš, če na koncu ni tistega rezultata, ki si ga želiš. Da, bilo bi lepo zmagati v diviziji, a tudi lani je bilo povsem v redu. Brez skrbi smo se uvrstili v končnico, da je bilo zadnjih pet tekem v rednem delu sproščenih in da smo lahko že malo prej usmerili misli in se začeli pripravljati na drugi del sezone," je odgovoril finalist za nagrado Selke, ki je še enkrat poudaril, da je uspeh ekipe še vedno, in tako bo tudi zmeraj, prva stvar. "Nikoli nisem imel v krvi, da bi rinil v ospredje, in tudi nikoli ne bom tak."
ČE JIH BO 28, JIH BO PAČ 28
Ali bo njegova sezona tako dolga, kot je bila lanska, bo seveda povedal čas. Anže drugače pravi, da bi brez težav tudi ob koncu prihajajoče sezone še enkrat odigral toliko tekem, kot jih je to pomlad (26). "Po prvi seriji sem rekel, da mi je čisto vseeno, četudi bomo v vseh štirih serijah odigrali sedem tekem. Povsem vseeno je bilo, samo da zmagamo na zadnjem, sedmem srečanju. V tem ni nič narobe, mislim, da bi bilo veselje povsem enako. Če jih bo treba odigrati 28, jih bomo odigrali 28. Tako pač je," je še zaključil naš velemojster ploščka in palice.
