Danes 49-letni strokovnjak iz Šmartnega pri Litiji si je v Zalivu zgradil velik ugled, navsezadnje je večino zadnjega desetletja trenerske kariere prebil prav na Arabskem polotoku in v njegovi okolici ter med drugim vodil reprezentance Bahrajna, Katarja in Irana. S slednjo je na januarskem svetovnem prvenstvu osvojil 21. mesto, v Katarju pa je Iran med drugim dodobra namučil Makedonijo ter v predsedniškem pokalu premagal Čile in Savdsko Arabijo, kar je bil, sploh glede na vse težave v pripravljalnem obdobju, za debitanta na svetovnem prvenstvu soliden dosežek.
Z Bahrajnom se je pred leti uvrstil na SP in bil prvak Perzijskega zaliva.
Po prvenstvu so se poti razšle, Maček se je vrnil v domovino, že danes pa se spet podaja na pot in vrača v Zaliv. Tokrat v Bahrajn, kjer je že tako domač, da mu na letališču ni treba pokazati niti potnega lista, kot kroži ena izmed številnih anekdot, ki so se nabrale v vseh teh letih potikanja po eni ali drugi strani Perzijskega zaliva. V otoški kraljevini bo uzrl tudi domač obraz, pravzaprav bo okrepil šmarsko kolonijo, saj tam zadnjih nekaj let deluje njegov sokrajan, nekdanji fizioterapevt Celja Pivovarne Laško in slovenske reprezentance Gorazd Žužek.
Po nekaj letih v slovenskih klubih (Šmartno, Trebnje, Nova Gorica) ter v sosednjih Italiji in Avstriji je Mačka v arabski svet sicer potegnil nekdanji selektor slovenske izbrane vrste Niko Marković. Kuvajt, Iran, Bahrajn, Katar, kratka epizoda na Kodeljevem, pa še enkrat Iran in zdaj, kot že rečeno, spet Bahrajn. In še zanimivost, na klopi Irana bo Mačka nasledil sloviti Irfan Smajlagić – Pipe.
