Navijače znova pridobili na svojo stran

Kar te ne ubije, te okrepi, bi bila lahko rdeča nit njegove zgodbe. Pred dobrima dvema letoma je Primož Prošt namreč preživljal najtežje trenutke v karieri. Objestnost, neumnost, nespametna šala, čista zafrkancija ali pa vsega po malem in svet se mu je čez noč postavil na glavo.

Namesto da bi tvoril tandem z enim največjih vseh časov, slovitim Thierryjem Omeyerjem, je moral še pred prihodom Titija pospraviti kovčke. Po tisti nesrečni stavniški aferi, ki je dodobra zamajala temelje najbolj trofejnega francoskega kluba, za fanta, ki je stavil proti lastnemu moštvu, v taistem moštvu ni bilo več prostora.

V Franciji zanj ni bilo več prihodnosti, Montpellier je zapustil skozi zadnja vrata in se sklonjene glave, osramočen vrnil domov. Au revoir. Nasvidenje. Težko bi rekli, da so se klubi ravno tepli za njegove usluge, a na njegovo srečo so bili tudi taki, ki so verjeli, da si vsak zasluži drugo priložnost. Ljudje, kot so Gerd Hofele in ostala druščina v Göppingenu, klubu z bogato tradicijo. Willkommen. Dobrodošel.

HIT BUNDESLIGE
In izkazano zaupanje jim je kmalu začel vračati. Celo do te mere, da so mu že po vsega nekaj mesecih ponudili novo, triletno pogodbo. In če je Trboveljčan hitro postal eden od ljubljencev navijačev, pa klubu ni šlo vedno po načrtih. Enajsto mesto v prvi sezoni, še mesto niže v drugi, kar je bilo manj od pričakovanj, vmes enkrat se je po desetletju poslovil Velimir Petković, potem pa je na klop pred začetkom letošnje sezone sedel Magnus Andersson.

Nekoč sijajni organizator igre, ki je bil del zlate generacije švedskega rokometa, član slovitih Bengan Boysov. In danes so fantje iz Göppingena hit bundeslige, o čemer zgovorno govori že bežen pogled na lestvico. Lani so imeli ob tem času enajst točk, letos jih imajo dvajset, povedano drugače, že sredi novembra jih imajo le še šest manj kot ob koncu lanske sezone.

V uvodnih trinajstih krogih so igrišče le dvakrat zapuščali sklonjenih glav, le Flensburg in Rhein-Neckar sta uspela streti Švabe, ki se po tretjini prvenstva nahajajo na visokem tretjem mestu. "Res nam številni strokovnjaki v Nemčiji pripisujejo oznako presenečenja sezone in težko bi jim oporekali. Za zdaj res vse poteka tako, kot je treba, a mi se z lestvico ne obremenjujemo, gremo iz tekme v tekmo, mrtve pa se bo štelo na koncu," evforije ne zganja danes 31-letni Trboveljčan.

SAMOZAVEST
Kaj se je spremenilo v ekipi, v kateri se sicer poleti vsaj na prvi pogled ni kaj bistveno spremenilo? Poleg trenerja sta novinca tudi Francoz Kevynn Nyokas in izkušeni Srb Žarko Šešum. Prvi je okrepil lani zelo podhranjeno mesto levega zunanjega, drugi je več kot dostojno nadomestil rojaka Momirja Rnića. "Morda je še največja razlika v tem, da smo lani vse tiste tesne tekme izgubili. Ko smo v zadnjih deset minut vstopili poravnani, smo kot po pravilu na koncu ostajali praznih rok, in to se ti zareže v podzavest. Letos pa je ravno obratno, zdaj vse te tesne tekme odločamo v svojo korist, zmagujemo tisto, kar moramo."

Poleg samozavesti je izpostavil še eno bistveno razliko. "Lani nam je ob slabih rezultatih hrbet obrnila tudi publika, vzela nas je na zob, bila je neka čudna klima in domače tekme so postale celo breme. Z novo sezono in s prihodom novega trenerja smo si rekli, da začenjamo z ničle, da obračamo nov list, ena glavnih prioritet pa je bila prav ta, da publiko znova pridobimo na svojo stran. In lahko rečem, da nam je uspelo, zdaj je vzdušje v EWS Areni nekaj povsem drugega."

PREMOR JE PRAV PRIŠEL
Ena stvar ostaja ista, sam je še naprej eden od stebrov moštva. Po navadi ima tam nekje okoli petnajst obramb, kakšna gor ali dol, sem in tja pa se zgodijo tudi večeri, kot denimo tisti v Gummersbachu, ko gre prek dvajset. "Začel sem dobro, potem pa je tik pred reprezentančnim premorom sledilo nekaj slabših predstav. Dolgo smo bili skupaj, ritem je bil naporen, vse bolj se je čutila neka nervoza, vse skupaj pa je vrhunec doseglo na tekmi s Flensburgom. Lahko rečem, da je tako meni kot ekipi reprezentančni premor prišel prav, saj smo po njem znova ujeli ritem," razmišlja Prošt.

Zaveda se, da je še daleč ciljna črta. "Uf, pred nami je še več kot dvajset tekem, vmes je še SP, pa pokal ... Veliko bo odvisno od zdravja, za zdaj se krpamo, so neke manjše poškodbe, a zaenkrat gre. Je pa seveda še prezgodaj za razmišljanje o končni uvrstitvi, vedeti je tudi treba, da bodo tekmeci zaradi naše visoke uvrstitve na medsebojnih dvobojih le še dodatno motivirani. Cilj pred sezono je bila prva deseterica, seveda pa se ne bi branili, če bi končali na mestu, kjer smo zdaj (smeh)."

Jutri jih čaka neke vrste ura resnice, ki bo morda še najlepše razkrila, ali so resnično (že) legitimni kandidati za zgornji dom nemškega prvenstva. K njim v goste namreč prihaja veliki, vendar ob odsotnosti Filipa Jiche in Arona Palmarssona tudi oslabljeni Kiel.

Nemški kolegi pišejo, da če bosta domača vratarja znova imela svoj večer, potem ... "Ne le vratarja, za skalp teh elitnih moštev mora imeti celotna ekipa svoj večer. Vse mora sesti na svoje mesto."